Zaradi jedrskega programa Iranu znova grozijo sankcije ZN

Francija, Velika Britanija in Nemčija so danes sprožile postopek za ponovno uvedbo sankcij ZN proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, je razvidno iz pisma, ki so ga tri države poslale Varnostnemu svetu ZN. Ta se bo v petek glede Irana sestal na izredni seji. Teheran pa je sporočil, da se bo na odločitev evropskih držav ustrezno odzval.

Tri evropske države so sporočile, da so se odločile sprožiti mehanizem za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu zaradi neizpolnjevanja obveznosti glede njegovega jedrskega programa, je razvidno iz pisma, ki ga je videla francoska tiskovna agencija AFP.

Trojica, znana tudi kot E3, je Varnostni svet ZN danes obvestila, da na podlagi dejanskih dokazov ocenjujejo, da "Iran znatno krši svoje obveznosti" v skladu z jedrskim sporazumom iz leta 2015. S tem sprožajo mehanizem, ki začenja 30-dnevni postopek za ponovno uvedbo sankcij, ki so bile pred desetimi leti začasno ukinjene, so še zapisali v pismu.

Evropske države še upajo na diplomatsko rešitev

Države E3 bodo "v celoti izkoristile 30-dnevno obdobje", da bi poskušale najti rešitev s pogajanji in se izogniti ponovni uvedbi sankcij, so v pismu dodali zunanji ministri Jean-Noel Barrot, David Lammy in Johann Wadephul. Rok za ponovno uvedbo sankcij se sicer izteče oktobra.

Trojica, ki je o svoji odločitvi v sredo obvestila tudi ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia, je še izrazila upanje, da se bo Iran do konca septembra zavezal k sodelovanju glede svojega jedrskega programa, kar jih bo prepričalo, da odložijo konkretne ukrepe, še navaja AFP.

Rubio je danes pozdravil odločitev in dejal, da so ZDA odprte za neposredne pogovore z Iranom, da bi našli mirno in trajno rešitev glede iranskega jedrskega vprašanja.

Na zahtevo Francije in Velike Britanije se bo v petek za zaprtimi vrati sestal Varnostni svet ZN. Na izredni seji, ki je predvidena ob 16. uri po srednjeevropskem času, bodo razpravljali o odločitvi evropskih držav za ponovno uvedbo sankcij proti Teheranu, so sporočili diplomatski viri.

Iran odločitev trojice držav označil za nezakonito

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v telefonskem pogovoru francoskemu, britanskemu in nemškemu kolegu danes dejal, da se bo Teheran ustrezno odzval na "nezakonito in neupravičeno" odločitev trojice držav, da bi zaščitil svoje nacionalne interese, je sporočilo zunanje ministrstvo v Teheranu. Kakšne povračilne ukrepe bi Iran lahko sprejel, Aragči ni podrobneje pojasnil.

Iransko zunanje ministrstvo je še navedlo, da bo odločitev evropskih sil resno spodkopala sodelovanje Teherana z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA), in potezo označilo za "provokativno in nepotrebno zaostrovanje".

Na odločitev evropskih sil se je odzval tudi izraelski veleposlanik pri ZN Danny Danon, ki jo je označil za pomemben korak na poti k zaustavitvi iranskega jedrskega programa in povečanju pritiska na režim v Teheranu.

Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN Stephane Dujarric je Iran in evropske države pozval, naj izkoristijo priložnost in v naslednjih 30 dneh sklenejo sporazum. "V naslednjih 30 dneh obstaja priložnost, da se izognemo nadaljnji eskalaciji in najdemo pot naprej, ki bo prispevala k miru," je dodal.

Namestnik ruskega veleposlanika pri ZN Dmitri Poljanski pa je opozoril, da poteza evropskih velesil "nima pravne veljave".

Francija, Velika Britanija in Nemčija so skupaj s Kitajsko in Rusijo podpisnice mednarodnega jedrskega sporazuma iz leta 2015, od katerega so ZDA leta 2018 odstopile in proti Iranu ponovno uvedle obsežne sankcije. Sporazum je predvideval odpravo sankcij proti Iranu v zameno za omejitve razvoja njegovega jedrskega programa.

Odkar sta Izrael in ZDA sredi junija napadla njegove jedrske objekte, so imeli predstavniki trojice držav več krogov pogovorov z Iranom s ciljem dogovora o odlogu mehanizma. Evropski diplomati so se z iranskimi predstavniki nazadnje sestali pred dvema dnevoma v Ženevi, pri čemer so ocenili, da pogovori niso prinesli dovolj oprijemljivih zavez Irana.

Iran kljub pritisku Zahoda in ogromni škodi na jedrskih objektih, ki sta ga med junijskim bombardiranjem povzročila Izrael in ZDA, vztraja pri pravici do miroljubnega jedrskega programa in ga ne namerava opustiti, vključno z bogatenjem urana.