Menu Item
Moskovsko sodišče je na 25 let zapora obsodilo opozicijskega politika Vladimirja Kara-Murzo, očitajo mu veleizdajo zaradi vojne v Ukrajini in širjenje laži. Po obsodbi se vrstijo pozivi mednarodne javnosti k izpustitvi. Visoki komisar ZN za človekove pravice je Kremelj pozval, naj nemudoma izpusti opozicijskega aktivista in novinarja. Po besedah Türka je kazen "še en udarec pravni državi in civilni družbi v Ruski federaciji".
Sodišče v Moskvi je danes na 25 let zapora obsodilo ruskega opozicijskega politika Vladimirja Kara-Murzo, ki je bil spoznan za krivega veleizdaje zaradi kritik vojne v Ukrajini in “širjenja laži” o ruski vojski ter povezanosti z “neželeno organizacijo”, je poročal novinar francoske tiskovne agencije AFP, ki je bil navzoč na sodišču v ruski prestolnici.
Kara-Murza je bil obsojen na 25 let zapora v kazenski koloniji s strogim režimom, še navaja AFP. Poleg tega je bil po poročanju ruskih medijev obsojen tudi na plačilo 400.000 rubljev, kar znaša približno 4.500 evrov, in sedemletno prepoved ukvarjanja z novinarstvom.
Ob današnji razglasitvi sodbe je bil zaprt v kletki za obtožence, z lisicami na rokah. Bil je nasmejan, svojim privržencem pa je z gesto pokazal, naj mu pišejo v zapor. V svoji zadnji izjavi na sodišču prejšnji teden je Kara-Murza dejal, da stoji za svojimi političnimi izjavami, tudi proti ruski ofenzivi v Ukrajini. “Ne samo, da se za nič od tega ne kesam – ponosen sem na to,” je dodal.
Rusko tožilstvo je v začetku meseca med drugim zaradi veleizdaje in nezakonitega dela za organizacijo, ki velja za nezaželeno, za Kara-Murzo zahtevalo 25 let zapora. Zanj je zahtevalo najvišjo možno skupno kazen, ki bi mu lahko grozila za ta kazniva dejanja.
Obtožnica, ki ga je zaradi širjenja protivladnih sporočil na javnih dogodkih v tujini bremenila izdajstva, je bila proti Kara-Murzi vložena oktobra lani. V pridržanju je bil sicer že od aprila lani, ko je bil v ločenem postopku obtožen domnevnega širjenja lažnih informacij o vojni v Ukrajini med obiskom ZDA.
Po besedah njegove odvetnice Marie Eismont se je zdravstveno stanje Kara-Murze v zaporu poslabšalo. Kot je dejala, je njen klient v priporu shujšal za 17 kilogramov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Opozicijski aktivist sicer trpi za živčno boleznijo, imenovano polinevropatija, ki naj bi bila po mnenju njegovih odvetnikov posledica dveh poskusov zastrupitve v letih 2015 in 2017. Kara-Murza trdi, da je bil zastrupljen zaradi svojih političnih dejavnosti, poroča AFP.
Kara-Murza je eden redkih prepoznavnih opozicijskih aktivistov, ki je vztrajal v Rusiji pod vladavino Vladimirja Putina. V preteklosti je veljal za tesnega sodelavca izgnanega ruskega poslovneža Mihaila Hodorkovskega in politika Borisa Nemcova, ki je bil leta 2015 umorjen nedaleč od Kremlja.
41-letni aktivist, publicist in nekdanji novinar je tudi soustanovitelj Ruskega protivojnega odbora, ki nasprotuje ruski invaziji na Ukrajino, lani pa je prejel nagrado Vaclava Havla za človekove pravice, ki jo podeljuje Svet Evrope.
Kara-Murza, sicer ruski državljan po rojstvu, je prejel britansko državljanstvo, potem ko se je pri 15 letih z materjo preselil v Združeno kraljestvo. Vrsto let je nasprotoval politiki predsednika Putina in pri tujih vladah in institucijah iskal podporo za uvedbo sankcij proti Rusiji in posameznikom v državi zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic, poroča Reuters.
Po obsodbi se vrstijo pozivi javnosti k izpustitvi
Po današnji obsodbi ruskega politika se vrstijo pozivi k njegovi izpustitvi kot tudi kritike na račun nepoštenega sojenja. Naj aktivista nemudoma izpusti, so Moskvo pozvali Združeni narodi, Berlin in London, kjer so na zagovor poklicali ruskega veleposlanika. Zaporno kazen je obsodila tudi EU.
Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je Rusijo danes pozval, naj nemudoma izpusti opozicijskega aktivista in novinarja. Po besedah Türka je kazen, ki jo je izreklo moskovsko sodišče, “še en udarec pravni državi in civilni družbi v Ruski federaciji”. “Nikomur ne sme biti odvzeta prostost zaradi uveljavljanja človekovih pravic in ruske oblasti pozivam, naj ga nemudoma izpustijo,” je v izjavi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Türk.
Tudi EU je ostro obsodila obsodbo. “Današnja nezaslišano ostra odločitev sodišča ponovno jasno dokazuje politično zlorabo sodstva za pritisk na aktiviste, zagovornike človekovih pravic in vse glasove, ki nasprotujejo nelegitimni ruski agresiji proti Ukrajini,” je sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
Ob tem je opozoril, da to “sojenje” ni izpolnjevalo mednarodnih standardov poštenega in javnega zaslišanja pred nepristranskim in neodvisnim sodiščem, so zapisali v sporočilu iz Bruslja.
London je medtem zahteval takojšnjo izpustitev opozicijskega aktivista, ki ima ob ruskem tudi britansko državljanstvo. Združeno kraljestvo bo še naprej “pozivalo k takojšnji izpustitvi”, je dejal zunanji minister James Cleverly. Zunanje ministrstvo v Londonu je zaradi obsodbe na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika Andreja Kelina, poroča AFP.
V protestni noti, ki jo je objavilo zunanje ministrstvo, je London obsodbo Kara-Murze označil kot “kršitev mednarodnih zavez” Moskve v povezavi s pravno državo, ki temeljijo na “poštenem sojenju”, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Tudi Nemčija je bila kritična do obsodbe in pozvala k njegovi takojšnji izpustitvi.
“To sodbo najostreje obsojamo,” je dejala tiskovna predstavnica nemškega zunanjega ministrstva Andrea Sasse. Obsodba je pokazala “šokantno stopnjo represije, ki je bila zdaj dosežena v Rusiji”, je dejala po poročanju tujih tiskovnih agencij.
Na obsodbo se je odzvala tudi vodja beloruske opozicije v izgnanstvu Svetlana Tihanovska, ki je ruskega aktivista in novinarja opisala kot prijatelja, in pozvala k njegovi izpustitvi. “Je pogumen in inteligenten glas razuma, ki nasprotuje Putinovemu nehumanemu režimu in agresiji proti Ukrajini. Ta razsodba je še en posmeh pravici,” je zapisala v tvitu.
Zaprti ruski opozicijski vodja Aleksej Navalni, sicer tudi sam oster kritik Kremlja, je kazen označil za “brezsramno in fašistično”.
Kremelj obsodbe Kara-Murze na 25-letno zaporno kazen ni želel komentirati. “Veste, da nikoli ne komentiramo sodnih odločitev in tudi tokrat tega ne bomo storili,” je po poročanju ruske tiskovne agencije Ria Novosti dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje