Zaradi spora med političnimi in verskimi oblastmi v Libanonu le še poletni čas

Mohamed Azakir/REUTERS

Spor med verskimi in političnimi oblastmi je vodil do vsesplošne zmede pri premiku ure v Libanonu. Vlada je zato odločila, da bo od četrtka od polnoči dalje povsod obveljal poletni čas.

Libanonska vlada je v ponedeljek poskrbela za odpravo vsesplošne zmede glede premika ure po sporu med političnimi in verskimi oblastmi, zaradi katerega se je država minuli konec tedna znašla v dveh časovnih pasovih. Vlada je odločila, da bo od četrtka od polnoči dalje povsod obveljal poletni čas.

Poletni čas bo začel veljati “ob polnoči s srede na četrtek”, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v ponedeljek dejal predsednik libanonske vlade Nadžib Mikati in dodal, da je “na voljo 48 ur za odpravo tehničnih težav”.

Libanonska vlada je minuli četrtek napovedala, da se bo letošnji prehod na poletni čas, sicer načrtovan za konec tedna, zamaknil za en mesec in začel veljati 20. aprila, in ne zadnji teden v marcu kot običajno.

Vladno odločitev niso upoštevali vsi

Odločitve vlade pa niso upoštevali krščanska maronitska cerkev, nekatere politične stranke, številna podjetja in mediji, kar je povzročilo vsesplošno zmedo in kaos. Številne institucije, podjetja in prebivalci so morali prilagoditi svoje urnike in ugotavljati, kdo se je sprememb držal in kdo ne.

Mikati je v ponedeljek dejal, da je bil prvotni sklep vlade “namenjen olajšanju za tiste, ki se postijo med ramazanom”, in tako prvič uradno potrdil utemeljitev te poteze. Muslimanski sveti mesec se je namreč začel 22. marca in se konča 21. aprila. Z odlogom premika ure bi vlada muslimanom, ki se v času ramazana postijo do sončnega zahoda, omogočila, da dnevni post zaključijo prej.

Predsednik libanonske vlade je dodal, da ni pričakoval takšnega odziva verskih skupnosti, in je kritiziral verske in politične voditelje ter poslance, da se niso uspeli dogovoriti. Nekateri so mu ob tem očitali, da je vlada svoj sklep objavila prepozno.

Politične težave Libanona ravno zaradi napetosti med verskimi skupnostmi

V Libanonu, ki ga še vedno pretresa gospodarska, finančna in politična kriza, si oblast deli 18 priznanih verskih skupnosti. Za politične težave v državi so pogosto krive prav napetosti med njimi, ki so bile tudi glavno gonilo državljanske vojne med letoma 1975 in 1990, navaja AFP.

Od parlamentarnih volitev maja lani je v Libanonu na oblasti začasna vlada z omejenimi pooblastili. Zadnji predsednik države Michel Aoun je medtem lani oktobra zaključil svoj mandat, voditelji verskih in političnih skupin pa se že dlje časa ne uspejo dogovoriti o njegovem nasledniku.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.