Zaradi visokih cen goriv bo javni prevoz v avstralskih mestih brezplačen. Kaj pa pri nas?

Od začetka vojne na Bližnjem vzhodu je ponekod začelo primanjkovati goriv, cene pa so poskočile. V Sloveniji jih vlada deloma omejuje, a se bosta kljub temu tako bencin kot dizel v torek znova podražila.

Še huje kot v Evropi, ki je pred vojno okrog petino nafte uvažala prek Hormuške ožine, pa je v Aziji in Avstraliji. Tam so namreč iz zalivskih držav kupovali več kot 80 odstotkov nafte in plina.

Da bi prebivalcem pomagali ublažiti stroške, dve avstralski zvezni državi uvajata brezplačen javni prevoz.

V zvezni državi Viktorija, kjer je največje mesto Melbourne z več kot pet milijoni prebivalcev, bodo od 31. marca brezplačno vozili vlaki, tramvaji in avtobusi.

"Začasen ukrep, uvedba brezplačnega javnega prevoza, bo ljudem olajšala odločitev zanj namesto vožnje z avtomobilom," je dejala premierka Viktorija Jacinta Allan. Za zdaj bo ukrep veljal en mesec.

Na otoški Tasmaniji pa bodo poleg avtobusov brezplačni tudi trajekti, in sicer do 1. julija.

Cene bencina v Avstraliji so po poročanju lokalnih medijev zrasle s povprečnih 1,47 evra za liter na 2,20 evra za liter na nekaterih črpalkah.

Zaradi paničnega nakupovanja so, podobno kot pri nas, nekatere črpalke, zlasti v odročnih regijah, ostale brez goriva. Država je zato začela sproščati zaloge bencina in dizla iz blagovnih rezerv.

Kako ukrepajo druge države?

Države v regiji se na krizo odzivajo z različnimi ukrepi. Kitajska, ki si je sicer pred vojno nakopičila velike zaloge nafte, je prepovedala izvoz rafiniranih goriv, da bi preprečila morebitno pomanjkanje doma.

Indijska vlada je določila, da imajo pri razdeljevanju utekočinjenega naftnega plina, ki se uporablja predvsem za kuhanje, gospodinjstva prednost pred podjetji ter subvencionirala del cene. Po poročanju SkyNews so zaradi pomanjkanja nekatere indijske restavracije skrajšale delovni čas ter prenehale pripravljati "energetsko potratne" jedi, kot so kariji in ocvrti prigrizki.

Na Filipinih so naraščajoče cene goriva sprožile proteste. Vladni uradi so zdaj odprti le štiri dni na teden, uradniki pa se v pisarnah lahko s klimami hladijo na največ 24 °C.

Na Šrilanki so uvedli tedenske kvote. V motocikle je dovoljeno natočiti največ osem litrov, v tuk-tuke največ 20, v avtomobile največ 25, v tovornjake pa največ 200 litrov goriva na teden, je poročala Al Džazira.

Na Tajskem pa so javnim uslužbencem naročili, naj namesto dvigal uporabljajo stopnice.

Kaj pa pri nas?

Slovenska vlada je konec preteklega tedna uvedla prve ukrepe na podlagi Zakona o blagovnih rezervah. Dovoljeno količino točenja goriva je omejila na do 50 litrov na dan za fizične osebe ter do 200 litrov na dan za pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, vključno s kmetijsko.

Iz vladnega urada za komuniciranje so v petek na naša vprašanja o morebitnih omejitvah odgovorili, da razmere na Bližnjem vzhodu spremljajo. "Prav tako smo v stikih s kolegi iz Evropske unije, saj je slovenski trg naftnih derivatov povsem odvisen od uvoza in zato oskrba slovenskega trga močno povezana z razmerami v svetu," so poudarili.

Pod vodstvom ministra za podnebje, okolje in energijo deluje tudi krizna skupina za spremljanje stanja na trgih z energijo. "Pretok informacij glede stanja in oskrbe je dober in zagotavlja ustrezno oblikovanje ukrepov, ko bo ugotovljeno, da so le-ti potrebni," so dodali.

Kakšni ukrepi pa so mogoči? Zakon določa, da lahko vlada v primeru pomanjkanja naftnih derivatov določi prednostne uporabnike, med njimi so civilna zaščita, policija in druge nujne službe ter elektrarne, ki potrebujejo gorivo za delovanje naprav.

Zakon o blagovnih rezervah predvideva več ukrepov za varčevanje z gorivi, določa pa, da mora vlada ukrepe sprejemati postopoma. Najprej milejše, kot so priporočila za uporabo javnega prevoza, neuporaba avtomobila ob dela prostih dnevih, znižanje hitrosti vožnje na avtocesti in priporočeno delo od doma.

Nato pridejo na vrsto srednje težki ukrepi, kot so zmanjšanje števila službenih poti ter znižanje temperature ogrevanja in zvišanje temperature hlajenja.

Med težjimi ukrepi pa so omejitev vožnje po sistemu sode in lihe številke na registrski tablici, prepoved uporabe plovil in podobno. Več preberite na tej povezavi.