Čez 500 let se bodo vsi Japonci pisali Sato, ugotavlja nova študija. Slednja je pokazala, da lahko ta trend spremeni zgolj sprememba zastarele zakonodaje, ki določa, da se morata oba zakonca pisati enako.
Nova študija profesorja Hiroši Jošida, ki na univerzi Tohoku v Sendaiju poučuje ekonomijo, je pokazala, da obstaja velika verjetnost, da se bodo leta 2531 vsi Japonci pisali enako. Imeli bi priimek Sato, poroča CNN.
Študijo je naročila družba Think Name Project, ki si skupaj z nekaterimi drugimi organizacijami prizadeva za spremembe zastarele zakonodaje iz leta 1898, ki določa, da morata oba zakonca imeti isti priimek. Ženske običajno prevzamejo možev priimek, istospolne poroke pa na Japonskem še vedno niso dovoljene. Po podatkih podjetja Myoji Yurai, ki spremlja več kot 300.000 japonskih priimkov, je trenutno najpogostejši priimek Sato (tako se piše okoli 1,8 milijona ljudi od skupno 125 milijonov prebivalcev, sledi mu Suzuki, na tretjem mestu pa je priimek Takahaši.
Po Jošidinih izračunih se je delež Japoncev z imenom Sato zgolj v enem letu (od leta 2022 do leta 2023) povečal za 1,0083-krat. Ob predpostavki, da bo stopnja ostala nespremenjena in da se zakon o priimkih ne bo spremenil, se bo leta 2446 približno polovica japonskega prebivalstva pisalo Sato, leta 2531 pa bo ta priimek v deželi vzhajajočega sonca edini, piše Reuters.
“Če se bomo vsi postali Sato, bomo drug drugega lahko naslavljali zgolj še z imeni ali celo številkami. Menim, da to ni svet, kjer bi hoteli živeti,” je dejal profesor Jošida in obenem priznal, da bo njegova napoved obveljala zgolj, če bo državi uspelo premagati eno večjih težav, s katero se sooča: vedno manjše število porok.
Po uradnih podatkih se je število porok na Japonskem leta 2023 v primerjavi z letom prej zmanjšalo za skoraj 6 odstotkov, poroča CNN, prvič po 90-ih letih pa padlo pod 500.000. Število razvez se je medtem lani povečalo za 2,6 odstotka. “Če se bo poročilo manj ljudi, kot je pričakovati, obstaja možnost, da bo moj izračun drugačen,” je dejal.
V večjem delu vzhodne Azije so imena ljudi na splošno manj raznolika kot v zahodnih državah. Po vladnih podatkih iz leta 2020 se je na Kitajskem približno 30 odstotkov imenovalo Vang, Li, Džang, Liu ali Čen. Velika večina prebivalstva — skoraj 86 odstotkov — pa ima samo 100 priimkov.
“Možnost, da bo japonska rasa izumrla, je velika”
Jošida je v svoji študiji poudaril tudi, da bi se japonsko prebivalstvo zaradi upadanja rodnosti v naslednjem tisočletju močno zmanjšalo. “Možnost, da bo japonska rasa izumrla, je velika,” je dejal v svojem poročilu. Po lani objavljenih vladnih podatkih je namreč delež Japoncev, ki so starejši od 65 let rekordno visok: predstavljajo 29,1 odstotka prebivalstva, kar je največ na svetu.
Število Japoncev se sicer od gospodarskega razcveta v osemdesetih letih prejšnjega stoletja nenehno zmanjšuje. Za ohranjanje stabilnega števila prebivalcev brez priseljevanja bi stopnja rodnosti morala znašati 2,1, na Japonskem pa je trenutno zgolj 1,3, poroča CNN. Poleg tega več kot desetletje število smrti presega število rojstev, kar za voditelje četrtega največjega gospodarstva na svetu predstavlja vse večjo težavo.
Predsednik vlade Fumio Kišida je januarja lani opozoril, da je Japonska prav zaradi upadanja števila rojstev “na robu zmožnosti ohranjanja družbenih funkcij”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje