Dvig temperature zemeljskega površja je pospešil taljenje snežne odeje, ki je spomladi pomemben vir sveže vode na severni polobli. Taljenje snežne odeje ogroža oskrbo z vodo za več sto milijonov ljudi, opozarja študija ameriške univerze Dartmouth. Med kritičnimi območji omenjajo porečje Donave, kjer je tudi Slovenija.
Vpliv globalnega segrevanja na snežno odejo je zaradi zapletenega medsebojnega vpliva temperature in padavin težko natančno izmeriti. Kljub temu raziskovalci z univerze Dartmouth v študiji opozarjajo, da se morajo nekatera območja, ki so odvisna od taljenja snega za oskrbo z vodo, pripraviti na prihodnost brez snega.
Raziskovalci so analizirali štiri desetletja podatkov o padavinah in snežni odeji na severni polobli, zlasti za marec, ko se sneg začne taliti in se spreminja v vodo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Snežna odeja se zmanjšuje
Ugotovili so, da je približno 80 odstotkov snežne odeje na dovolj hladnih območjih, da je odporna proti naraščajočim temperaturam. Preostalih 20 odstotkov je v regijah, kjer vsaka stopinja nad minus osem stopinj Celzija lahko privede do večjega taljenja snega.
V jugozahodnih in severovzhodnih delih ZDA ter v srednji in vzhodni Evropi se vsako desetletje od 80. let prejšnjega stoletja snežna odeja zmanjšuje za 10 do 20 odstotkov.
V porečjih reke Mississipi v ZDA in Donave v Evropi, kjer živi 84 oziroma 92 milijonov ljudi, se je na primer zaradi izgube snežne odeje količina izvirske vode znižala za med 30 in 40 odstotkov. “Pričakujemo, da bodo ti kraji do konca stoletja marca skoraj brez snega,” je opozoril eden od avtorjev študije Alexander Gottlieb.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!