Po uboju namestnika vodje Hamasa izraelska vojska pripravljena na vse scenarije

Svet 03. Jan 202406:44 > 18:09 2 komentarja
Uničenje v Gazi (Foto: PROFIMEDIA)

Izraelska vojska je pripravljena na vse scenarije, je sinoči dejal njen tiskovni predstavnik Daniel Hagari, potem ko je uboj namestnika vodje gibanja Hamas Saleha al Arurija sprožil nove strahove pred nadaljnjo širitvijo konflikta. Izrael uradno ni prevzel odgovornosti za napad z dronom na Bejrut, v katerem je bil ubit Aruri. ZDA so med tem obsodile sporne izjave dveh ministrov izraelske skrajno desne vlade, da bi bilo treba Palestince spodbujati k izselitvi iz Gaze, kamor bi morali naseliti Jude.

V napadu z brezpilotnim letalnikom je bil v torek v libanonski prestolnici Bejrut ubit Saleh al Aruri, namestnik vodje palestinskega gibanja Hamas. O njegovi smrti so poročali različni viri, povezani tako s Hamasom kot z libanonskim šiitskim gibanjem Hezbolah, ki je potrdilo Arurijevo smrt.

Predstavnik Hamasa je dejal, da Arurijeva smrt ne bo pripeljala do njihovega poraza, medtem ko je predstavnik Hezbolaha obljubil, da uboj ne bo ostal nekaznovan. Ob tem ga je označil za nevaren dogodek in resen napad na Libanon.

Vodja gibanja Hezbolah Hasan Nasralah pa je po atentatu dejal, da oborožene skupine, ki so del osi upora proti Izraelu, ne sledijo centraliziranemu poveljstvu. Za atentat Arurija je obtožil Izrael, ki da je s tem želel ustvariti podobo zmage, ki je ni uspel doseči v trimesečni ofenzivi v Gazi. Izrael sicer odgovornosti za napad ni prevzel.

V senci atentata se nadaljuje čezmejno obstreljevanje med Hezbolahom in izraelsko vojsko. Z juga Libanona je bilo izstreljenih več raket, ki so padle v bližini ene od vasi, pri čemer je bilo poškodovanih le nekaj kokošnjakov, navedbe izraelskih sil povzema spletni portal izraelskega časnika Haaretz. Izraelske sile so sporočile, da so v odgovor ciljale teroristično infrastrukturo Hezbolaha.

V luči atentata Arurija se pojavljajo strahovi o dodatni zaostritvi in širitvi konflikta. Na to so med drugim opozorile tudi iranske oblasti, ki podpirajo tako Hamas kot Hezbolah.

Napad na libanonsko prestolnico okrepil strahove o širjenju konflikta

Napad na Libanon je obsodil tudi libanonski premier Nadžib Mikati, ki je napovedal, da bo Libanon vložil pritožbo pri Varnostnem svetu ZN zaradi napada na libanonsko suverenost. Po njegovih besedah je namen tega novega izraelskega zločina potegniti Libanon v novo fazo konflikta z Izraelom.

Napad na libanonsko prestolnico je namreč še okrepil že tako prisotne strahove o širjenju konflikta med Hamasom in Izraelom iz Gaze na druga območja v regiji.

Kraj, kjer naj bi ubili namestnika vodje palestinskega skrajnega gibanja Hamas Saleha al Arurija
Kraj, kjer naj bi ubili namestnika vodje palestinskega skrajnega gibanja Hamas Saleha al Arurija (Foto: PROFIMEDIA)

Zaskrbljenost je v tem pogledu v torek izrazil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. V telefonskem pogovoru s članom izraelske vojne administracije Benijem Gancem je dejal, da se je treba izogniti vsakršnemu stopnjevanju napetosti, predvsem v Libanonu.

“Izraelska vojska v visoki pripravljenosti na vse scenarije”

Izrael uradno ni prevzel odgovornosti za napad v Bejrutu. Predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari ni neposredno komentiral napada ali Arurijeve smrti, dejal pa je, da je izraelska vojska “v visoki pripravljenosti na vse možne scenarije, od ofenzivnih do defenzivnih”.

Svetovalec predsednika izraelske vlade Benjamina Netanjahuja Mark Regev pa je za ameriško televizijo MSNBC dejal, da je šlo za ciljno usmerjen napad na vodstvo Hamasa in ne na državo Libanon. “Kdorkoli je to storil, ima težave s Hamasom,” je ocenil.

Aruri je bil sicer eden ključnih mož vojaškega krila Hamasa, brigad Ezedin al Kasam. Bil je eden najvišjih predstavnikov Hamasa, ki je bil ubit od 7. oktobra, ko so izbruhnili spopadi med Izraelom in palestinskim gibanjem. Izrael je doslej običajno potrdil vsako smrt katerega od Hamasovih predstavnikov ali poveljnikov.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je atentat označil kot še en dejavnik, ki lahko zaostri bližnjevzhodni konflikt. “Kar smo se naučili v zadnjih 30 letih in kar se učimo zdaj ob tragediji v Gazi, je, da bo rešitev treba vsiliti od zunaj,” je na dogodku v Lizboni kolegom diplomatom povedal Borrell. Trajni mir na območju Izraela in Palestine bo mogoče doseči le s pomočjo mednarodne skupnosti, ki bo vsilila rešitev, je prepričan 76-letni Španec, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je povedal, je za četrtek načrtoval obisk v Libanonu, a bo zaradi varnostnih skrbi po napadu v Bejrutu pot morda odpovedal.

ZDA obsodile izjave izraelskih ministrov o izselitvi Palestincev iz Gaze

Tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta Matthew Miller je v torek dejal, da Washington zavrača nedavne izjave izraelskih ministrov za finance in za nacionalno varnost, Bezalela Smotriča in Itamarja Ben-Gvira, ki sta zagovarjala preselitev Palestincev iz Gaze.

“Takšna retorika je neodgovorna. Jasno, dosledno in nedvoumno stališče ZDA je, da je Gaza palestinsko ozemlje,” je zagotovil Miller. Dodal, da gre zlasti za to, da Hamas ne bo ohranil nadzora na ozemlju Gaze, teroristi pa ne bodo več ogrožali Izraela.

Ben-Gvir je v ponedeljek izrazil prepričanje, da bi Izrael moral spodbujati emigracijo prebivalcev Gaze, ki so že skoraj tri mesece tarča silovitih izraelskih napadov. Trdil je, da bi bila izselitev Palestincev in obnova izraelskih naselbin pravilna, pravična, moralna in humana rešitev. Njegove pripombe so prišle dan po tem, ko je finančni minister Smotrič prav tako pozval k vrnitvi izraelskih naseljencev v Gazo in dejal, da bi moral Izrael spodbuditi približno 2,4 milijona Palestincev, naj odidejo iz Gaze.

Obsodbam izjave so se pridružili tudi na slovenskem zunanjem ministrstvu, kjer pravijo, da Slovenija zavrača predloge članov izraelske vlade za množično izselitev Palestincev z območja Gaze.

Razseljene palestinske družine blizu Rafe
Razseljene palestinske družine blizu Rafe (Foto: PROFIMEDIA)

Izrael je sicer leta 2005 iz Gaze umaknil še zadnje vojake in naseljence, ki so bili tam od leta 1967. Vlada pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja pa od začetka vojne proti palestinskemu gibanju Hamas, ki je izbruhnila 7. oktobra, uradno ni napovedovala prisilnega izseljevanja prebivalcev Gaze.

V napadih Hamasa na Izrael 7. oktobra je umrlo približno 1.140 ljudi, Izrael pa je v odgovor sprožil silovito bombardiranje Gaze in kasneje še kopensko ofenzivo. Izraelske sile so po zadnjih podatkih ministrstva za zdravje v Gazi pobile najmanj 22.185 ljudi, večinoma žensk in otrok. Izraelska ofenziva je z domov pregnala 85 odstotkov prebivalcev Gaze.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje