ZDA razpravljajo o možnostih za prevzem Grenlandije, uporaba vojske ni izključena

Donald Trump je že minuli konec tedna znova poudaril, da ZDA iz varnostnih razlogov "potrebujejo" Grenlandijo, nakar je danska premierka Mette Frederiksen opozorila, da bi morebitna ameriška uporaba sile pomenila konec zavezništva v okviru Nata. Kot smo poročali, so se nato številni evropski voditelji postavili v bran Danski.

V torek pa je Bela hiša sporočila, da predsednik in njegova ekipa "preučujejo različne možnosti za uresničitev tega zunanjepolitičnega cilja".

Trump z ekipo aktivno o nakupu Grenlandije

Kot najbolj verjetno možnost ameriška administracija trenutno vidi odkup Grenlandije od Danske. Kot je danes sporočila tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt, predsednik Trump in njegova ekipa "aktivno razpravljata" o odkupu.

"To je nekaj, o čemer trenutno aktivno razpravljata predsednik in njegova ekipa za nacionalno varnost. Njegova ekipa trenutno razpravlja o tem, kako bi bil videti morebitni nakup," je povedala.

Na vprašanje, zakaj Trump ne izključuje možnosti vojaške operacije za prevzem Grenlandije, pa je odgovorila, da so za predsednika ZDA "vse možnosti vedno na mizi", a da je prva možnost vselej diplomacija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je medtem danes sporočil, da se bo prihodnji teden sestal s predstavniki Danske, ki je z Grenlandijo v torek pozvala k srečanju. Kot je ob tem dejal danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen, bodo na njem odpravili določene nesporazume glede zahtev ZDA v zvezi z Grenlandijo.

Pozneje je grenlandska vlada sporočila, da se bodo srečanja udeležili tudi njeni predstavniki. "Seveda se ga bomo udeležili. Mi smo tisti, ki smo zahtevali sestanek," je za dansko radiotelevizijo DR povedala grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt.

Šest držav izrazilo podporo Danski

Podporo Danski je izrazilo šest evropskih držav, in sicer Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Italija, Poljska in Španija. V skupni izjavi so poudarile, da Grenlandija pripada njenim prebivalcem ter da lahko o prihodnjih odnosih odločata le Grenlandija in Danska. Ob tem so se sklicevale na spoštovanje suverenosti, ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti meja, kot jih določa Ustanovna listina Združenih narodov.

"Varnost Arktike ostaja prednostna naloga Evrope in je ključnega pomena za mednarodno in transatlantsko varnost," so v skupni izjavi zapisali francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz, britanski premier Keir Starmer, italijanska premierka Giorgia Meloni, španski premier Pedro Sanchez, poljski premier Donald Tusk in danska premierka Mette Frederiksen.

Izjavo je podprla tudi Slovenija. "Slovenija izraža popolno podporo skupni izjavi o Grenlandiji, v kateri je izpostavljen pomen arktične regije. Varnost Arktike je lahko ohranjena s skupnimi močmi vseh zaveznic, vključujoč ZDA, predvsem pa z doslednim spoštovanjem načel mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN," je sporočil premier Robert Golob.

Tudi grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je evropsko skupno izjavo pozdravil in pozval k spoštljivemu dialogu, utemeljenemu na mednarodnem pravu. ZDA medtem poudarjajo, da jih skrbi vse večja dejavnost njihovih tekmecev v Arktiki, kar naj bi bil skupni varnostni izziv ZDA, Danske in zaveznikov Nata.

Grenlandija ima okoli 57.000 prebivalcev in široko samoupravo od leta 1979, medtem ko sta obramba in zunanja politika še vedno v pristojnosti Danske. Čeprav večina Grenlandcev podpira dolgoročno neodvisnost, javnomnenjske raziskave kažejo izrazito nasprotovanje priključitvi ZDA.

Mladi Inuit Morgan Angaju je za BBC dejal, da je zastrašujoče poslušati razprave, v katerih se o Grenlandiji govori kot o ozemlju, ki ga je mogoče preprosto "zahtevati", in poudaril, da je to "dežela grenlandskega ljudstva".

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Sprožil se je obračun