Nato tudi v primeru ruske invazije na Ukrajino v to državo ne bo poslal svojih bojnih enot, je danes zagotovil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Velika Britanija medtem razmišlja o podvojitvi števila pripadnikov vojske, nameščenih v Vzhodni Evropi, in načrtuje strožje sankcije proti Rusiji. Ameriška misija pri Združenih narodih (ZN) je sklicala odprto zasedanje o ruskih grožnjah mednarodnemu miru in varnosti zaradi kopičenja ruskih enot na meji z Ukrajino. Ukrajina sicer po mnenju ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova ni pripravljena na članstvo v zvezi Nato. Zavzel se je za spoštljive odnose z ZDA in zanikal, da bi Rusija ogrožala Ukrajino.
“Nimamo načrtov namestiti Natovih bojnih enot v Ukrajino,” je v pogovoru za britanski BBC generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg odgovoril na vprašanje, ali bo Nato v primeru ruske invazije v Ukrajino poslal svoje enote.
To, da bo napad na eno članico sprožil odziv vseh, velja le za članice Nata, ne pa za tesne partnerice, kot je Ukrajina, je še pojasnil. Dodal je, da članice Nata pomagajo pri gradnji zmogljivosti ukrajinske obrambe, zagotavljajo tudi opremo in defenzivno orožje. “Okrepili smo tudi prisotnost v vzhodnih članicah in bomo to še storili, če bo treba,” je še dejal generalni sekretar zavezništva.
Povedal je, da je nedavno govoril z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, britanskim premierjem Borisom Johnsonom in predsednikom ZDA Joejem Bidnom. Strinjali so se, da je treba v odnosu do Rusije še naprej zasledovati “uravnotežen pristop”. Na eni strani sporočati, da so pripravljeni podpreti Ukrajino in uvesti sankcije proti Rusiji, na drugi strani pa še naprej delati za politično rešitev.
Velika Britanija razmišlja o podvojitvi števila pripadnikov vojske v Vzhodni Evropi
Britanski premier Johnson je medtem sporočil, da Velika Britanija razmišlja, da bi Natu ponudila podvojitev števila svojih vojakov, ki so nameščeni v Vzhodni Evropi. “Našim oboroženim silam sem naročil, naj se pripravijo za napotitev po Evropi prihodnji teden, da bomo lahko naše zaveznice v Natu podprli na kopnem, v morju in v zraku,” je povedal. Napotitev dodatnih britanskih vojakov bi “Kremlju poslala jasno sporočilo”, je še dejal Johnson po poročanju BBC.
Velika Britanija ima v Estoniji nameščenih več kot 900 pripadnikov vojske, na Poljskem pa 150. V Ukrajini medtem več kot sto pripadnikov britanske vojske deluje v okviru misije, namenjene urjenju.
Britansko zunanje ministrstvo naj bi sicer že v ponedeljek v parlamentu predstavilo predlog strožjih sankcij proti ruskim strateškim in finančnim interesom, povezanim neposredno s Kremljem.
“Zakonodaja nam bo omogočila, da bomo zajeli veliko bolj raznolike tarče, da ne bo nikogar, ki bi mislil, da ga sankcije ne morejo prizadeti,” je povedala britanska zunanja ministrica Liz Truss.
ZDA sklicale odprto sejo Varnostnega sveta o ruskih grožnjah Ukrajini
Ameriška misija pri Združenih narodih (ZN) je – dan preden predsedovanje Varnostnemu svetu ZN za mesec februar od Norveške prevzame Rusija – za ponedeljek sklicala odprto zasedanje o ruskih grožnjah mednarodnemu miru in varnosti zaradi kopičenja ruskih enot na meji z Ukrajino.
Ameriška misija je sporočila, da bo zasedanje za Rusijo priložnost, da pojasni svoja stališča oziroma kaj pravzaprav počne. Rusija naj bi na meji z Ukrajino nakopičila več kot 100.000 vojakov in zahodne države menijo, da se predsednik Vladimir Putin pripravlja na invazijo.
Zasedanje bo oživilo spomine na slavne diplomatske dvoboje v času hladne vojne, na primer med kubansko jedrsko krizo leta 1962. “Zaprosili smo članice Varnostnega sveta za javno sejo o grozečem obnašanju Rusije,” je sporočila ameriška veleposlanica pri ZN Linda Thomas Greenfield.
Rusija bi lahko zasedanje skušala preprečiti
Namestnik ruskega veleposlanika pri ZN Dimitrij Poljanski pa je njeno izjavo označil za neutemeljene obtožbe in domneve. “Upamo, da članice Varnostnega sveta ne bodo podprle javnomnenjske predstave, ki škoduje slovesu Varnostnega sveta,” je sporočil na Twitterju ter namignil, da bo Rusija morda skušala zasedanje preprečiti.
Zasedanje lahko blokira vsaka članica Varnostnega sveta, če ji uspe zbrati devet glasov, vendar pa so v Washingtonu prepričani, da Rusiji to ne bo uspelo. Stalne članice Varnostnega sveta, med katerimi je poleg ZDA, Velike Britanije in Kitajske tudi Rusija, pri tem nimajo pravice do veta.
Lavrov: Ukrajina ni pripravljena za članstvo v Natu
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v pogovoru za rusko televizijo poudaril, da se Natova obrambna črta še naprej pomika proti vzhodu in se je zelo približala Ukrajini. Ta po njegovih besedah ni pripravljena na vstop v zavezništvo in tudi “ne bi prispevala k okrepitvi Natove varnosti”.
Zavzel se je sicer za dobre, enakopravne in medsebojno spoštljive odnose z ZDA. Dodal je, da Moskva ne želi ostati v položaju, “ko je naša varnost vsakodnevno prekršena”.
“Ne želimo vojne, nikakor je ne potrebujemo,” je danes dejal vodja ruskega sveta za nacionalno varnost Nikolaj Patrušev. “Celo Ukrajinci, vključno z uradniki, pravijo, da ne obstaja grožnja,” je še poudaril po poročanju AFP.
Formalnega ukrepa ni pričakovati
Tako kot druga zasedanja o Ukrajini od leta 2014, ko je Moskva zavzela Krim, bo tudi to priložnost za razpravo brez ukrepov, ker bo Rusija potem lahko vložila veto. Formalnega ukrepa Varnostnega sveta po zasedanju ne pričakujejo niti ZDA.
Na zasedanju bo predvidoma lahko nastopila tudi Ukrajina, ki bo nizala obtožbe na račun Rusije skupaj z zahodnimi državami, Rusija pa bo dobila priložnost, da obtožbe zanika in zahod obtoži širjenja zveze Nato v vzhodno Evropo in ogrožanja ruske nacionalne varnosti.
ZDA upajo tudi, da lahko vnesejo nekaj razdora v odnose med Moskvo in Pekingom, ki je bil doslej v Varnostnem svetu ZN izjemno načelen, ko je šlo za vprašanja zaščite suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti in nevmešavanja v notranje zadeve držav.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!