Vodja obveščevalnega direktorata izraelske vojske Aharon Haliva je prevzel odgovornost za napake, ki so pripeljale do napada Hamasa na Izrael 7. oktobra in ponudil svoj odstop. Zaradi kršitve človekovih pravic na Zahodnem bregu ZDA razmišljajo o sankcijah proti bataljonu izraelske vojske. Iz množičnega grobišča na območju bolnišničnega kompleksa Naser v Han Junisu na jugu Gaze so danes izkopali 73 trupel. Neodvisni komisiji ZN medtem Izrael ni predložil dokazov o povezavah med UNRWA in Hamasom.
Izraelska vojska je danes sporočila, da je vodja obveščevalnega direktorata izraelske vojske Aharon Haliva ponudil svoj odstop. Kot razlog zanj je navedel odgovornost za napake, ki so pripeljale do napada Hamasa na Izrael 7. oktobra.
“Odločeno je bilo, da bo generalmajor zaključil vodenje direktorata in se upokojil iz vojske, ko bo imenovan njegov naslednik,” je po njegovem odstopu sporočila vojska.
Haliva, ki je v izraelski vojski služil 38 let, je v svojem odstopnem pismu prevzel odgovornost, da ni preprečil napada palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“7. oktobra je Hamas izvedel smrtonosni napad na Izrael. Obveščevalni oddelek pod mojim poveljstvom ni izpolnil naloge, ki nam je bila zaupana. Ta črni dan nosim v sebi vse od takrat. Za vedno bom s seboj nosil strašno bolečino te vojne,” je Haliva zapisal v pismu in hkrati pozval k temeljiti preiskavi okoliščin, ki so pripeljale do napada.
Iz grobišča na območju bolnišnice v Han Junisu izkopali 73 trupel
Iz množičnega grobišča na območju bolnišničnega kompleksa Naser v Han Junisu na jugu Gaze so danes izkopali še 73 trupel, je sporočila palestinska civilna zaščita.
Sprva so iz Gaze poročali o skupno 283 izkopanih truplih, vendar je tiskovni predstavnik tamkajšnje civilne zaščite kasneje število popravil na okoli 200. Ob tem je pojasnil, da imajo težave pri njihovi identifikaciji. Ni jasno, ali gre za borce palestinskega islamističnega gibanja Hamas ali civiliste. Izkopavanje se medtem nadaljuje.
O najdbi trupel na območju razdejanega bolnišničnega kompleksa Naser je civilna zaščita v enklavi poročala minuli konec tedna. Izraelske sile so v bolnišnico Naser sicer vstopile februarja in po lastnih navedbah tam ubile več domnevnih teroristov. V začetku tega meseca so se z območja umaknile. Iz vzhodnega dela mesta Han Junis so medtem danes poročali o novih izraelskih napadih, zaradi katerih naj bi se prebivalci, ki so se po umiku izraelskih vojakov vrnili na območje, znova pognali v beg.
ZDA razmišljajo, da bi prvič uvedle sankcije proti izraelski vojski
Ameriški novičarski portal Axios je v soboto poročal, da naj bi ameriški državni sekretar Antony Blinken v prihodnjih dneh napovedal sankcije proti enemu od bataljonov izraelske vojske zaradi kršitev človekovih pravic na Zahodnem bregu.
Po poročanju portala naj bi ZDA s sankcijami pripadnikom pretežno ultraortodoksnega bataljona Necah Jehuda onemogočili prejemanje vojaške podpore ali usposabljanja iz ZDA. To bi bilo prvič, da bi ZDA uvedle sankcije proti enoti izraelske vojske.
Dobro obveščeni viri so za portal povedali, da bi ZDA sankcije uvedle v skladu z zakonom, ki ameriški administraciji prepoveduje uporabo sredstev za pomoč enotam tujih sil, če obstajajo verodostojne informacije, da so te enote vpletene v kršitve človekovih pravic.
Izraelska vlada se je na navedbe portala odzvala z ogorčenjem. Premier Benjamin Netanjahu je načrtovane sankcije označil za vrhunec absurda in moralno dno. Napovedal je tudi, da se bo proti njim boril z vsemi močmi.
“Pričakujem, da bo ameriška vlada preklicala svojo namero o uvedbi sankcij proti bataljonu Necah Jehuda,” je poudaril izraelski obrambni minister Joav Galant. Ob tem je opozoril, da bi šlo za nevaren precedens.
Član izraelskega vojnega kabineta Beni Ganc je Blinknu v nedeljo po pisanju časnika Times of Israel dejal, da sankcije proti bataljonu ne bi škodovale le mednarodni legitimnosti Izraela v boju proti palestinskemu islamističnemu gibanju Hamas na območju Gaze, ampak za to ZDA po njegovih besedah tudi nimajo nobene podlage.
Sankcije ZDA, ki bi bile uvedene v skladu z zakonom Leahy iz leta 1997, bi prepovedale prenos ameriške vojaške pomoči enoti ter vojakom in častnikom preprečile udeležbo na usposabljanju v ameriški vojski ali v programih, ki jih financirajo ZDA, piše Reuters.
Komisija: Izrael ni predložil dokazov o povezavah med UNRWA in Hamasom
Izrael šele mora predložiti dokaze v podporo svojim trditvam, da je nekaj uslužbencev agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) članov terorističnih organizacij oziroma povezanih s Hamasom ali Islamskim džihadom, je ugotovila neodvisna komisija, ki jo vodi nekdanja francoska zunanja ministrica Catherine Colonna.
Komisijo je v začetku februarja imenoval generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, potem ko je Izrael agencijo ZN obtožil, da je 12 njenih uslužbencev sodelovalo v napadu palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra lani, v katerem je bilo ubitih skoraj 1200 ljudi, večinoma civilistov, več kot 200 pa so jih zajeli za talce.
Neodvisna komisija v poročilu ugotavlja, da je agencija UNRWA Izraelu sezname svojih uslužbencev redno posredovala v preverjanje in da “je izraelska vlada od leta 2011 ni obvestila o nobenih pomislekih glede osebja na podlagi teh seznamov”, poroča britanski Guardian na svoji spletni strani.
Poročilo, ki ga je komisija pripravila v sodelovanju s tremi raziskovalnimi inštituti na Švedskem, Norveškem in Danskem, bodo v celoti objavili še danes, a je po poročanju Guardiana v njem jasno navedeno, da Izrael še ni utemeljil nobene od svojih trditev o sodelovanju uslužbencev UNRWA s Hamasom ali Islamskim džihadom. Enako ugotovitev v poročilu izpostavlja tudi agencija Reuters, ki je imela vpogled vanj.
Zaradi izraelskih obtožb donatorke ustavile financiranje
Zaradi izraelskih obtožb o vpletenosti osebja UNRWA v napad Hamasa na Izrael 7. oktobra lani so številne glavne države donatorke začasno ustavile financiranje agencije. To so storile kljub velikim potrebam 2,3 milijona ljudi na območju Gaze, ki so bili zaradi izraelskih vojaških operacij večinoma prisiljeni zapustiti svoje domove in se soočajo z akutnim pomanjkanjem vode, hrane, zatočišč in ustrezne zdravstvene oskrbe. Večina donatoric je sicer v zadnjih tednih obnovila financiranje agencije, ki je ključna za dostavo humanitarne pomoči v palestinski enklavi in širše v regiji.
Zaradi izraelskih obtožb zoper dvanajst uslužbencev UNRWA v Združenih narodih od januarja poteka tudi notranja preiskava.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje