ZDA zasledujejo naftni tanker, ki pluje proti Venezueli

ZDA so v nedeljo v mednarodnih vodah blizu Venezuele začele zasledovati ladjo, potem ko so jo neuspešno skušale prestreči, je za CNN povedal ameriški uradnik.

Tanker z imenom Bella 1 je plul proti Venezueli, kjer bi natovoril nafto. Zanj zaradi povezav z iransko nafto od junija 2024 veljajo ameriške sankcije; ameriški uradniki ga obravnavajo kot del t.i. flote v senci, ki prevaža nafto iz držav pod sankcijami. Po poročanju Reutersa naj bi bil tanker povezan z libanonskim šiitskim gibanjem Hezbolah.

Točne lokacije operacije in imena plovila ni razkril, je pa dejal, da ta pluje pod lažno zastavo in da je bil zanj izdan nalog za zaseg.

Ko so pripadniki ameriške obalne straže skušali vkrcati na ladjo, je ta nadaljevala plovbo, kar je sprožilo zasledovanje, je povedal uradnik.

"Ameriška obalna straža aktivno zasleduje sankcionirano ladjo iz flote v senci, ki je del nezakonitega venezuelskega izogibanja sankcijam," je medtem dejal drugi ameriški uradnik in dodal, da ladja pluje pod lažno zastavo in je pod sodnim nalogom za zaseg.

Podatki avtomatskega identifikacijskega sistema (AIS) ladje so kazali, da je bila namenjena proti otoku Curaçao. Pred natovarjanjem je v Hormuški ožini izklopila sistem AIS, kar je po navedbah energetske svetovalne družbe Kpler običajna taktika pri prevozu sankcionirane iranske nafte. Satelitski posnetki so podatek potrdili.

Zadnja znana lokacija ladje je bila tako pred štirimi dnevi zabeležena ob obali Antigve in Barbude.

Po navedbah Matta Smitha, vodilnega ameriškega analitika družbe Kpler, je Bella 1 "v balastu", torej brez tovora. Preden je prečkala Atlantski ocean, je v začetku septembra natovorila surovo nafto na iranskem otoku Kharg.

Druga operacija v dveh dneh

Administracija predsednika Donalda Trumpa zaostruje pritisk na venezuelsko naftno industrijo. Nedeljska operacija je bila že druga v dveh dneh, namenjena prestrezanju tankerjev, povezanih z venezuelsko nafto.

V soboto je ameriška obalna straža v mednarodnih vodah ob obali Venezuele prestregla tanker z imenom Centuries. Ta sicer ni bil na seznamu sankcioniranih plovil, je pa prevažal sankcionirano venezuelsko nafto, je navedla tiskovna predstavnica Bele hiše Anna Kelly. Po Smithovih besedah sta bila na njem dva milijona sodčkov surove nafte.

Analiza podjetja Kpler je pokazala, da je Centuries nazadnje natovarjal surovo nafto na terminalu Jose, glavnem venezuelskem pomorskem objektu za naftne derivate, le nekaj dni pred zasegom.

Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je v zvezi s sobotnim incidentom sporočila, da bodo ZDA še naprej "preganjale nezakonito gibanje sankcionirane nafte, ki se uporablja za financiranje narko-terorizma v regiji".

ZDA so 10. decembra zasegle tudi velik naftni tanker z imenom Skipper, ki je bil prav tako pod sankcijami zaradi povezav z Iranom.

Venezuela pod vse večjim pritiskom ZDA

Z novimi poskusi prestrezanja ladij se po pisanju CNN stopnjujejo prizadevanja Washingtona za pritisk na venezuelskega voditelja Nicolasa Madura, ki ga je Trump obtožil, da v ZDA pošilja prepovedane droge in priseljence.

Prejšnji teden je Trump ukazal popolno blokado vseh sankcioniranih tankerjev, ki plujejo v Venezuelo ali iz nje, saj želi prekiniti glavno gospodarsko žilo Caracasa.

Venezuela je blokado ostro obsodila in jo označila za "nepremišljeno" in "resno grožnjo". Oblasti so sporočile, da bodo še naprej branile svojo suverenost in nacionalne interese.

Po sobotni zaplembi ladje Centuries je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez v izjavi dejala, da država "zavrača krajo in ugrabitev nove zasebne ladje, ki prevaža venezuelsko nafto" in da bo "sprejela vse ustrezne ukrepe, vključno z obveščanjem Varnostnega sveta Združenih narodov, drugih večstranskih organizacij in vlad sveta."

Venezuela ima največje dokazane zaloge nafte na svetu, vendar je njena proizvodnja zaradi mednarodnih sankcij precej nižja, kot so njene zmogljivosti.

Trump je pokazal velik interes za venezuelsko nafto in Venezuelo obtožil, da je z državno razlastitvijo naftne industrije v 70. letih ZDA "oropala" premoženja. Pred tem so bila ameriška podjetja močno prisotna pri vrtanju nafte v Venezueli. Danes tam deluje le še eno ameriško podjetje – Chevron s sedežem v Houstonu.

Večina venezuelske nafte je sicer namenjena Kitajski; tovor na tankerjih Skipper in Centuries je bil po navedbah ameriških uradnikov namenjen za azijske trge.

Satelitski posnetki, ki jih je pregledal Kpler, so pokazali, da je Centuries zapustil venezuelske vode in bil opažen slabih pet kilometrov južno od Grenade, kar je skladno s potjo proti Aziji.