Župan obleganega pristaniškega mesta Mariupol pravi, da je po njihovih ocenah umrlo 21.000 ljudi, a so morali zaradi konstantnih uličnih spopadov prenehati šteti trupla, poroča Reuters.

Ukrajinska varnostna služba je sporočila, da so aretirali pobeglega proruskega politika Viktorja Medvedčuka, ki je bil v hišnem priporu zaradi suma izdaje, a je nekaj dni po začetku ruske invazije pobegnil. Politik, ki trdi, da je Putin boter njegove hčere, zanika krivdo. Na fotografijah na družbenih omrežjih je videti razcapan, v vojaških oblačilih in v okovih.

No traitor will escape punishment, says the SBU.
Medvedchuk was under house arrest when the Russian invasion began on 24 February. 4 days after that, he fled and went into hiding. The Ukrainian Intelligence spent a lot of time and resources chasing him…https://t.co/wEOgeI5WKM pic.twitter.com/X67k9WAn2x

— Mattia Nelles (@mattia_n) April 12, 2022

Tiskovni predstavnik Kremlja pravi, da so fotografije videli, ampak ne morejo potrditi, ali so pristne.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru litovskega parlamenta danes dejal, da na območjih, ki jih je Ukrajina ponovno zavzela po tem, ko so se ruske sile umaknile, vsak dan odkrijejo "na tisoče in tisoče žrtev" in "na stotine primerov brutalnega mučenja". "Skoraj vsak dan najdemo nova množična grobišča. Trupla najdejo v odtokih in kleteh," je povedal in dodal, da bodo še naprej preiskovali vojne zločine ruske vojske.

ZDA za zdaj niso potrdile uporabe kemičnega orožja v Ukrajini, je dejal državni sekretar Antony Blinken. Je pa opozoril, da "imajo verodostojne informacije, da lahko ruske sile uporabijo različna sredstva za obvladovanje nemirov." Blinken je dejal, da to vključuje "solzivec, pomešan s kemičnimi sredstvi, ki bi povzročili močnejše simptome, da bi oslabili in onesposobili vojsko in civiliste, kot del agresivne kampanje za prevzem Mariupola." "S partnerji smo v neposrednem pogovoru poskušali ugotoviti, kaj, kaj se je dejansko zgodilo," je dejal Blinken.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zavrnil prošnjo nemškega kolega Franka-Walterja Steinmeierja, da bi ga skupaj s še nekaj predsedniki obiskal v Kijevu, poroča Guardian. Steinmeier se trenutno nahaja na Poljskem na državnem obisku, kjer se je med drugim s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo pogovarjal o posledicah vojne v Ukrajini. Kot poroča nemški Bild, je Steinmeier nameraval v sredo odpotovati v Kijev, skupaj s predsednikom Estonije, Latvije, Litve in Poljske, vendar je Zelenski njegovo prošnjo za sestanke zavrnil. Bild navaja, da naj bi bil razlog predhodne tesne povezave nemškega predsednika z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ob tem pa je bil tudi zagovornik tesnih nemško-ruskih gospodarskih vezi. "To sem bil pripravljen storiti, vendar očitno, in to moram upoštevati, v Kijevu tega niso želeli," je dejal. S potovanjem so želeli poslati močan signal skupne evropske solidarnosti z Ukrajino.

Steinmeier je namreč že dolgo znan po svoji do Moskve prijazni drži. Med drugim se je zavzemal tudi za sporni plinovod Severni tok 2 med Rusijo in Nemčijo, ki je bil zaradi ruske agresije zaustavljen.

Ukrajinske obmejne sile so danes sporočile, da se je v državo vrnilo več kot 870.000 ljudi, ki so od začetka vojne pobegnili v tujino, med njimi pa je vedno več otrok, žensk in starejših oseb, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Vsak dan naj bi se v Ukrajino vrnilo med 25.000 in 30.000 Ukrajincev, je dejal tiskovni predstavnik Andrij Demčenko. "Pravijo, da so razmere varnejše, zlasti v zahodnih regijah države. Ne morejo več bivati v tujini in so se pripravljeni vrniti v državo in tukaj tudi ostati," je še dodal.

Množično vračanje Ukrajincev prihaja v času, ko so se ruske oborožene sile konec prejšnjega meseca umaknile iz bližine glavnega mesta Kijev in se v celoti preusmerile na vzhod države.

Pogajanja med Ukrajino in Rusijo o končanju vojne se nadaljujejo, a so "izjemno težka", se je danes na izjave ruskega predsednika Vladimirja Putina, da so pogajanja v slepi ulici, odzval svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Pogajanja so izjemno težka. Ruska stran se drži svoje tradicionalne taktike javnega pritiska na pogajalski proces, tudi z nekaterimi javnimi izjavami," je sporočil Podoljak.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes dejal, da so dobili poročila o več sto primerih posilstev, ki so jih v Ukrajini na ozemljih, od koder se je nedavno umaknila ruska vojska, zagrešili ruski vojaki. V videonagovoru litovskemu parlamentu je Zelenski dejal, da so bili žrtve spolnih napadov tudi majhni otroci.

"Na območjih, od koder so se umaknili okupatorji, se nadaljuje odkrivanje in beleženje vojnih zločinov, ki so jih zagrešili ruski vojaki," je dejal Zelenski. "Vsak dan odkrivamo nova množična grobišča. Zbirajo se pričanja, na tisoče žrtev, na stotine primerov mučenj. Trupla odkrivamo v kleteh in jarkih. Zabeleženih je bilo več sto primerov posilstev, tudi mladih deklet in otrok, celo dojenčka," je dejal.

Župan ukrajinskega mesta Buča blizu Kijeva Anatolij Fedoruk je dejal, da so do zdaj našli 403 trupla, za katere sumijo, da so jih ubile ruske čete. Število bo verjetno še naraslo. Reuters in Guardian navedb o številu žrtev nista mogla neodvisno preveriti.

Fedoruk je še dodal, da je še prezgodaj za vrnitev civilistov v mesto.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na srečanju z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom dejal, da so mirovni pogovori z Ukrajino v slepi ulici. Več o srečanju si lahko preberete tukaj. 

"Varnostne zahteve so ena stvar, vprašanja o Krimu, Sevastopolu in Donbasu pa so izključena iz teh sporazumov. Spet smo se vrnili v slepo ulico," je na tiskovni konferenci dejal Putin. Ob tem je zavrnil poročila o grozodejstvih v Buči.

Poročila in satelitski posnetki kažejo, da Rusija zbira svoje vojake in opremo v vsaj treh mestih na krajinski meji in sicer v regijah Belgorod, Voronež in okoli mesta Matveev Kurgan. Znotraj Ukrajine naj bi se ruske čete pripravljale za napad na Slavjansk. V primeru, da bi jim uspelo zavzeti Mariupol, bi lahko ruske čete napredovali tudi proti vzhodu in jugovzhodu, poroča BBC.

Predsednik republike Borut Pahor je danes obiskal Viško hiško - hišo Slovenske filantropije v Ljubljani. Ob obisku si je ogledal zaposlitveni sejem za begunce iz Ukrajine, ki so zatočišče pred vojno našli v Sloveniji, in se seznanil z aktivnostmi pri pomoči beguncem, so zapisali v predsednikovem uradu.

Tako predstavniki Slovenske filantropije kot begunci iz Ukrajine so mu zaupali težave in skrbi, s katerimi se soočajo. Predsednik pa jih je zaprosil, naj jih zapišejo. Pripravljeni seznam bo naslovil na pristojne v upanju, da bi nekatere praktične rešitve lahko poiskali že do prihodnjega tedna, ko bodo na njegovo povabilo prišli na obisk v predsedniško palačo.

Ruska invazija na Ukrajino je oslabila obete svetovne trgovine, je opozorila Svetovna trgovinska organizacija (WTO) in posvarila pred delitvijo svetovnega gospodarstva zaradi konflikta. Napoved rasti svetovnega BDP za letos je znižala za 1,3 odstotne točke na 2,8 odstotka, svetovne trgovine pa+ za 1,7 odstotne točke na tri odstotke.

WTO ugotavlja, da bo vojna v Ukrajini škodovala rasti svetovne trgovine v letošnjem letu in omejila rast svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP), poroča francoska tiskovna agencija AFP. "To ni čas, da se države obrnejo navznoter," je na novinarski konferenci v Ženevi izpostavil generalni direktor organizacije Ngozi Okonjo-Iweala.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru litovskih poslancev Evropsko unijo pozval, naj uvede sankcije zoper vse ruske banke in uvoz ruske nafte ter naj določi časovnico, kdaj bo prenehala uvažati ruski plin. Po njegovih besedah bo ruska vlada le tako razumela, da je treba doseči mir, saj se vojna zanjo sprevrača v katastrofo, navaja Reuters. Medtem pa je po navedbah BBC pristojni nemški regulator sporočil, da bi nemške rezerve plina zdržale le do poznega poletja, v kolikor bi se dobava plina iz Rusije končala v tem trenutku.

Od začetka ruske invazije 24. februarja je Ukrajino zapustilo 4.615.830 ljudi. Skoraj 2,7 milijona prebivalcev Ukrajine se je zateklo na Poljsko, pri čemer pa so se nekateri že vrnili v Ukrajino.

Od začetka ruske invazije je nasilne smrti v Ukrajini umrlo najmanj 186 otrok, 344 pa je bilo ranjenih, so sporočili iz urada ukrajinske generalne tožilke. Največ otrok je umrlo v doneški regiji, in sicer 113. Ukrajinske oblasti so prav tako sporočile, da je bilo v napadih poškodovanih 938 izobraževalnih ustanov, 87 pa povsem uničenih, navaja BBC.

Proruski separatisti so danes zanikali, da bi izvedli napad s kemičnem orožjem. "Oborožene sile Ljudske republike Doneck niso uporabile kemičnega orožja v Mariupolu," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa zatrdil njihov tiskovni predstavnik Eduard Basurin.

"Ne nameravamo biti izolirani," je danes komentiral ruski predsednik Vladimir Putin, ob tem pa je Zahod posvaril, da so poskusi izolacije Moskve vnaprej obsojeni na propad. Sklicujoč se na sovjetski vesoljski program, je Putin povedal, da je Rusija zmožna doseči veliko tudi v težkih pogojih oziroma v izolaciji, poroča Reuters. Danes namreč mineva 61 let, odkar je Jurij Gagarin poletel v vesolje.

Putin je prav tako komentiral, da je "v modernem svetu nemogoče celovito izolirati kogarkoli, sploh pa tako veliko državo, kot je Rusija", ter da bo njegova država v Ukrajini dosegla vse svoje cilje.

Namestnik mariupolskega župana Sergij Orlov je v telefonskem pogovoru za BBC povedal, da je mestni svet potrdil, da je ruski dron raznesel "kemične strupe". Podrobnejših informacij ni podal, je pa povedal, da so informacije dobili od ukrajinske vojske. Da so ruske sile uporabile kemično rožje, so najprej sporočili pripadniki bataljona Azov, nekdaj skrajno desne grupacije, ki je bila integrirana v ukrajinsko vojsko. Koliko vojakov je uporaba strupov prizadela, ni znano, so pa poročali o manjših težavah, vključno s težavami pri dihanju. Navedbe je izredno težko potrditi neodvisno.

Evropska policijska agencija Europol je v ponedeljek začela operacijo, katere cilj je podpora preiskavam držav članic EU, ki so usmerjene v kriminalno premoženje ruskih posameznikov in podjetij, sankcioniranih zaradi vojne v Ukrajini. Operacijo Oskar so zagnali še skupaj z državami članicami EU ter agencijama Eurojust in Frontex.
Operacija bo pomagala pri finančnih preiskavah premoženja in podpirala kazenske preiskave držav EU v primeru izogibanja trgovinskim in gospodarskim sankcijam, ki jih je uvedla EU, so sporočili iz Europola.