Trumpov motiv za mir v Ukrajini: "Rad bi prišel v nebesa"

Ruski predsednik Vladimir Putin se je v ponedeljkovem telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom strinjal s srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, je sporočila tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt.

Kot je dejala, ameriška vlada sodeluje z Rusijo in Ukrajino pri organizaciji dvostranskega srečanja.

Na vprašanje, ali je Putin predlagal, da bi srečanje potekalo v Moskvi, ni odgovorila, prav tako ni komentirala navedb, da naj bi potekalo v Budimpešti. Podrobnosti bomo posredovali, ko bo to mogoče, je napovedala.

Da se srečanje med Zelenskim in Putinom najverjetneje ne bo zgodilo, pa je pojasnil nekdanji generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen, poroča BBC.

Donald Trump želi doseči mir v Ukrajini deloma tudi zato, "da bi prišel v nebesa", je po poročanju Sky News na današnji novinarski konferenci sporočila tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt.

Izjava se nanaša na Trumpov današnji intervju za televizijo Fox News, kjer je dejal: "Če lahko rešim 7.000 življenj na teden, mislim, da je to kar dober razlog ... Rad bi poskusil priti v nebesa, če je mogoče. Slišim, da mi ne gre ravno najbolje."

"Res sem čisto na dnu lestvice. Ampak če mi uspe priti v nebesa, bo to eden od razlogov," je še dodal Trump.

Svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je za BBC sporočil, da je Ukrajina zavrnila predlog ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bi se voditelja srečala v Moskvi.

Tiskovna agencija AFP je pred tem poročala, da je Putin predlagal srečanje z Zelenskim v ruski prestolnici, ko se je v ponedeljek pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Na vprašanje glede poročil o Putinovem predlogu vrha v Moskvi je ukrajinski predsedniški svetovalec za BBC dejal: "Kakšen odziv pa pričakujete od nas."

Varnostna jamstva za Ukrajino morajo biti dovolj močna in verodostojna, da odvrnejo Rusijo od vnovičnega napada, saj da Putinu ni mogoče zaupati, je po srečanju voditeljev članic EU dejala visoka zunanje politična predstavnica Unije Kaja Kallas.

EU bo prispevala k tem varnostnim jamstvom, zlasti z usposabljanjem ukrajinskih vojakov ter krepitvijo ukrajinskih oboroženih sil in obrambne industrije, je Kallas zapisala na družbenem omrežju X.

Unija hkrati pripravlja nov, 19. sveženj sankcij proti Moskvi, ki naj bi bil pripravljen do naslednjega meseca, je še dejala Kallas in dodala, da bodo o teh vprašanjih govorili tudi na neformalnem srečanju zunanjih in obrambnih ministrov EU konec prihodnjega tedna.

Rusija je vrnila trupla tisoč ukrajinskih vojakov, od katerih jih je večina umrla na bojiščih v Donecku, Lugansku in Zaporožju ter v ruski regiji Kursk. Med njimi so medtem tudi trupla petih ukrajinskih vojakov, ki so umrli v ujetništvu zaradi poškodb ali bolezni.

Ruski pogajalec Vladimir Medinski je na Telegramu potrdil izmenjavo, pri tem pa navedel, da je Ukrajina Rusiji vrnila 19 trupel ruskih vojakov.

Strani sta sicer danes kljub mednarodnim diplomatskim prizadevanjem za končanje vojne v Ukrajini nadaljevali medsebojne napade. Ukrajinske sile so po poročanju medijev v napadu z droni uničile ruski skladišči streliva v zasedeni luganski regiji na vzhodu Ukrajine. Po napadih naj bi izbruhnil obsežen požar.

Ukrajinska zračna obramba je obenem uničila 230 ruskih dronov, dve balistični raketi in štiri manevrirne rakete, so objavili na Telegramu.

Rusko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da je njihova zračna obramba ponoči nad volgogradsko in rostovsko regijo ter polotokom Krim sestrelila 23 ukrajinskih dronov.

Po ponedeljkovem srečanju v Beli hiši, kjer so ameriški predsednik Donald Trump, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in nekateri evropski voditelji iskali rešitev za končanje vojne v Ukrajini, se je danes srečala tudi tako imenovana koalicija voljnih. Virtualno srečanje več kot 30 zaveznic Ukrajine sta gostila britanski premier Keir Starmer in francoski predsednik Emmanuel Macron.

Starmer je na srečanju predstavil nadaljnje korake za članice koalicije voljnih glede formalizacije varnostnih jamstev. Po poročanju britanskega BBC so razpravljali tudi o morebitnih novih sankcijah proti Rusiji, če ruski predsednik Vladimir Putin ne bo pokazal pripravljenosti na končanje vojne v Ukrajini.

Estonski premier Kristen Michal je po srečanju na omrežju X zapisal, da je njegova država "pripravljena prispevati tudi s prisotnostjo na terenu".

Slovaški premier Robert Fico pa je vnovič poudaril svoje nasprotovanje članstvu Ukrajine v zvezi Nato. Kot je pojasnil na omrežju X, je članstvu Ukrajine v zavezništvu nasprotoval že od samega začetka vojne, a so ga traktat mnogi kritizirali. "Danes pa se dejstvo, da Ukrajina ne bo v Natu, že jemlje kot samoumevno," je dodal.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa se je po videokonferenci članic EU zavzel za varnostna jamstva za Ukrajino, podobna kolektivni obrambi zveze Nato.

"Po treh letih in pol vojne se krepijo diplomatska prizadevanja in pogovori o zagotavljanju varnostnih jamstev Ukrajini," je na novinarski konferenci povedal Costa in izpostavil pomen sodelovanja ZDA pri jamstvih.

Vojna v Ukrajini po njegovih besedah ostaja na vrhu agende voditeljev EU. "Naša glavna prednostna naloga mora biti ustavitev ubijanja. Ali to imenujemo prekinitev ognja ali premirje, je sekundarnega pomena," je nadaljeval in se zavzel za ohranitev pritiska na Rusijo.

Po videokonferenci je Costa opravil pogovor z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Med klicem je poudaril enotnost EU, njeno neomajno podporo Ukrajini in zavezanost k ohranjanju pritiska na Rusijo. "Skupaj s predsednikom Zelenskim in ZDA bomo pripravili naslednje korake za dosego pravičnega in trajnega miru," je še zapisal na omrežju X.

Slovenija podpira diplomatska prizadevanja za pravičen in dostojen mir v Ukrajini in v tem pogledu pozdravlja sodelovanje Evrope in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, so sporočili na zunanjem ministrstvu.

"Transatlantsko sodelovanje je ključnega pomena za ohranjanje pritiska na Rusijo. Vsaka rešitev mora zagotavljati trdna in verodostojna varnostna zagotovila za Ukrajino ter spoštovanje mednarodnega prava, vključno z ukrajinsko suverenostjo in nedotakljivostjo ukrajinskih meja," so dodali v zapisu na omrežju X.

Zapisali so še, da bo Slovenija "še naprej podpirala Ukrajino in njene zaveznike pri gradnji varne prihodnosti za Ukrajino in Evropo".

Kot smo že poročali, se je kot prizorišče morebitnega tristranskega sestanka Putin-Zelenski-Trump omenjala Švica. Tamkajšnji zunanji minister Ignazio Cassis je ob tem dejal, da bi država ruskemu predsedniku podelila imuniteto pred kazenskim pregonom, če bi tja prišel z namenom sodelovanja na mirovnih pogajanjih.

Po navedbah Cassisa je švicarska vlada lani opredelila pravila za podelitev imunitete osebi, za katero je izdan mednarodni nalog za aretacijo. Kot je pojasnil, se posamezniku lahko podeli imuniteta, če ta pride v državo na mirovno konferenco, in ne iz zasebnih razlogov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je leta 2023 izdal naloga za aretacijo Putina in ruske komisarke za pravice otrok Marije Lvove-Belove zaradi njune domnevne odgovornosti za nezakonite deportacije ukrajinskih otrok z okupiranih območij v Rusijo.