Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je danes obiskal Ukrajino in se z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim pogovarjal o ruskih kršitvah človekovih pravic in evakuacijah civilistov iz Mariupola. Guterres je sicer po poročanju britanskega BBC na skupni novinarski konferenci z Zelenskim zbranim novinarjem dejal, da je potekala "intenzivna razprava" glede morebitne evakuacije ljudi iz Mariupola. Zelenski je ob tem izrazil prepričanje, da je deblokada oblegane jeklarne Azovstal v tem pristaniškem mestu še mogoča.

Zelenski je pozval tudi k obsežnejši humanitarni pomoči Ukrajini in dodal, da je Guterresa pozval, naj sprejme ukrepe za preprečitev domnevnih prisilnih deportacij ukrajinskih civilistov v Rusijo.

Kijev je danes obiskal generalni sekretar ZN Antonio Guterres, v času njegovega obiska pa sta v ukrajinski prestolnici odjeknili dve eksploziji. Kijevski mestni svet je prek Telegrama za eksploziji že obtožil Rusijo. Podatkov o žrtvah zaenkrat ni, vendar je tesni sodelavec vodje ZN sporočil, da je Guterreseva delegacija na varnem. Na "raketni napad" se je na Twitterju odzval tudi svetovalec v kabinetu ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. Zapisal je: "Dan pred tem je [Guterres] sedel za dolgo mizi v Kremlju, danes so nad njegovo glavo odjeknile eksplozije. Razglednica iz Moskve?"

V celoti so ukrajinski preiskovalci od začetka ruske invazije odkrili 8.600 primerov domnevnih vojnih zločinov in več kot 4.000 primerov, ki so povezani z vojnimi zločini, je povedala ukrajinska generalna tožilka Irina Venediktova. Po njenih besedah na terenu dokaze zbira več kot 8.000 preiskovalcev, med njimi državne varnostne službe, nacionalna policija in tuji preiskovalci, ki pa nimajo dostopa do okupiranih ozemelj, kot so Mariupol, Doneck ali Lugansk, a zato pogosto zaslišujejo ljudi, ki so bili evakuirani s teh ozemelj.

Venediktova je dejala, da bodo zločine obravnavali na ukrajinskih sodiščih, najvišja nagrada pa bi bila obsodba na mednarodnem sodišču. Ukrajina sicer ni članica Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), vendar je v preteklosti že priznala njegovo pristojnost in mu s tem pustila odprta vrata.

V hersonski regiji na jugu Ukrajine, kjer imajo nadzor ruske sile, je bilo po navedbah ukrajinske varuhinje človekovih pravic Ljudmile Denisove ugrabljenih 35 od 49 šefov tamkajšnjih administrativnih enot. Po njenih navedbah so jih izpustili 17, ostali pa ostajajo v ujetništvu.

Ukrajinsko tožilstvo je danes sporočilo, da preiskuje 10 ruskih vojakov zaradi suma vojnih zločinov v mestu Buča severovzhodno od Kijeva. "Deset vojakov 64. motorizirane pehotne brigade ruskih oboroženih sil je osumljenih krutega ravnanja s civilisti, naklepnega umora ter drugih kršitev zakonov vojne," je v izjavi zapisalo ukrajinsko generalno tožilstvo. Prav tako je navedlo, da bodo za osumljenci razpisali tiralico, da bi jih privedli pred sodišče.

Tožilstvo je osumljencem očitalo, da so za talce vzeli civiliste, ki niso sodelovali v sovražnostih in niso bili oboroženi. Po njihovi preiskavi so ruski vojaki zajetim civilistom ukazali, naj gredo na kolena, jim zavezali oči in jim s plastičnimi vezmi zvezali roke. Od njih naj bi skušali pridobiti informacije o tem, kje se nahaja ukrajinska vojska, in jim v ta namen povzročili telesne poškodbe.

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je danes izrazil zaskrbljenost, saj mu od ruskega prevzema jedrske elektrarne Černobil v Ukrajini pred skoraj dvema mesecema še ni bil omogočen dostop do nje. Prav tako naj bi bila raven sevanja nekoliko povišana, a ne predstavlja nevarnosti za ljudi in okolje.

Od začetka vojne v Ukrajini je skoraj 5,4 milijona Ukrajincev pobegnilo iz države, so danes sporočili iz Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR). Samo v zadnjih 24 urah so našteli več kot 55.000 novih beguncev, le redki med njimi pa so zaprosili za azil v EU, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Je pa Evropska komisija danes potrdila, da je državam članicam v okviru kohezijskih ukrepov EU za begunce v Evropi (CARE) nakazala predplačila za pomoč ukrajinskim beguncem v skupni višini 3,5 milijarde evrov. Slovenija bo v ta namen prejela dobrih deset milijonov evrov.

Ameriški predsednik Joe Biden bo danes predstavil predlog zakonodaje, ki bi ZDA omogočala, da z zaseženim premoženjem ruskih oligarhov kompenzirajo škodo, ki jo je povzročila ruska agresija v Ukrajini. Kot so sporočili iz Bele hiše, bi z zaseženo “kleptokratsko lastnino” ruskih oligarhov lahko Ukrajini kompenzirali škodo, ki so jo povzročile ruske sile, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Več v tem pripsevku. 

Proruski separatisti so sporočili, da so bili v bombardiranju tržnice Merkurij v Donecku na vzhodu Ukrajine ubiti trije civilisti, navaja BBC. Več ljudi naj bi bilo ranjenih. Tržnico so po navedbah teritorialne obrambe proruske separatistične republike Doneck ciljaje ukrajinske sile.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je sporočil, da je zahodno zavezništvo pripravljeno več let podpirati Ukrajino v vojni proti Rusiji, piše Reuters. Podpora vključuje tudi tranzicijo od orožja sovjetske izdelave, ki ga Ukrajina uporablja trenutno, do sodobnega zahodnega orožja, je povedal. Stoltenbergova izjava sledi opozorilu Kremlja, da orožje, ki ga Zahod dobavlja Ukrajini, ogroža varnost v Evropi in "povzroča nestabilnosti."