Zelenski za uporabo prepovedanih protipehotnih min, Kremlja sankcije ne skrbijo

"Odrejam, da se začne izvajati odločitev ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo z dne 29. junija 2025 o izstopu Ukrajine iz te pomembne konvencije," je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP danes sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Spričo ruske invazije je "Ukrajina prisiljena dati brezpogojno prednost varnosti svojih državljanov in obrambi države", je v izjavi zapisalo ukrajinsko zunanje ministrstvo. Dodali so, da gre za težko, vendar nujno odločitev, da bi "zaščitili deželo pred okupacijo in ljudi pred grozljivimi ruskimi grozodejstvi".

Ukrajina s tem sledi trem baltskim državam - Estoniji, Latviji in Litvi, ki so Združene narode v soboto obvestile o odstopu od ottawske pogodbe o prepovedi protipehotnih min. Trojica držav, ki mejijo na Rusijo in so članice zveze Nato, je na sedežu organizacije vložila ustrezne uradne izjave, odstop bo začel veljati čez šest mesecev. Za enak korak sta se že prej odločili Poljska in Finska.

Korak predstavlja odziv na zaznavanje vse večje ruske grožnje in zaskrbljenost zaradi vojne, ki jo Rusija vodi proti Ukrajini. To zlasti v baltskih državah vidijo kot neposredno grožnjo za nacionalno varnost.

Pogodba o prepovedi min iz leta 1997 prepoveduje uporabo, kopičenje zalog, proizvodnjo in prenos protipehotnih min. Zahteva tudi zagotavljanje pomoči žrtvam ter odstranjevanje in uničevanje zalog. Doslej se ji je pridružilo več kot 160 držav, med katerimi pa ni ZDA, Rusije in Kitajske.

Rusija: Sankcije EU nas ne bodo prisilile v pogajanja

Dmitrij Peskov, tiskovni predstavnik Kremlja, pa je medtem sporočil, da evropske sankcije proti Rusiji ne bodo prispevale h koncu vojne, prav tako tudi Moskve ne bodo prisilile k pogajanjem. Dodal je, da Rusijo za pogajalsko mizo lahko pripeljejo le logika in razumni argumenti.

"Rusijo je nemogoče prisiliti v karkoli s pritiskom ali nasiljem. Rusijo je za pogajalsko mizo mogoče pripeljati le z logiko in razumnimi argumenti," je za rusko državno televizijo povedal Peskov, navaja dpa.

"Jasno je, da smo po skoraj štirih letih razvili določeno odpornost. Naučili smo se že, kako zmanjšati vpliv takšnih sankcij," je dodal.

Dejal je še, da so sankcije "dvorezen meč", saj opuščanje ruskih energentov in naravnih bogastev drago plačuje tudi EU.

Peskov je ob tem izrazil prepričanje, da bo novi sveženj sankcij, za katerega si prizadeva EU, kljub nasprotovanju Slovaške na koncu sprejet.

Evropska komisija je v začetku junija predlagala nov, 18. sveženj sankcij proti Rusiji, predlogi pa med drugim vključujejo znižanje cenovne kapice za rusko nafto, razširitev seznama sankcioniranih plovil t. i. ruske flote v senci ter ukrepe proti plinovodoma Severni tok in ruskemu bančnemu sektorju.

Slovaški premier Robert Fico je takrat dejal, da njegova država ne bo podprla predlaganega 18. paketa sankcij proti Rusiji, če Evropska komisija ne bo ponudila dejanske rešitve za krizo, v kateri se bo Slovaška znašla po popolni prekinitvi dobave plina, nafte in jedrskega goriva iz Rusije.

Fico, ki je znan po proruskih stališčih, je v preteklosti večkrat kritiziral evropske sankcije, ki da bolj škodujejo njegovi državi kot Rusiji.