Zemlja je vstopila v "novo realnost" in dosegla točko, ko ni več poti nazaj

Planet Zemlja se trenutno sooča z "novo realnostjo". Dosegel je prvo izmed več prelomnih in morebiti nepovratnih točk: množično umiranje koralnih grebenov, opozarja pomembno poročilo, ki ga je pripravilo 160 znanstvenikov z vsega sveta.

Zaradi kurjenja fosilnih goriv in naraščajočih temperatur že zdaj opažamo hujše vročinske valove, poplave, suše in gozdne požare. Toda pred nami so še resnejše posledice. Podnebne spremembe iz ravnotežja potiskajo ključne zemeljske sisteme, kot so denimo amazonski deževni gozd ali polarni ledeni pokrovi. Če ti sistemi propadejo, bodo sprožili katastrofalne učinke po vsem planetu, poroča CNN.

"Hitro se približujemo več prelomnim točkam zemeljskega sistema, ki bi lahko preoblikovale naš svet in imele uničujoče posledice za ljudi in naravo," je povedal Tim Lenton, profesor na Inštitutu za globalne sisteme Univerze v Exeterju in soavtor poročila, objavljenega v nedeljo.

"Obsežni koralni grebeni, kot jih poznamo, bodo izgubljeni"

Po poročilu so prvi na vrsti toplovodni koralni grebeni.

Od leta 2023 naprej grebeni po vsem svetu doživljajo najhujše množično beljenje doslej, saj oceani dosegajo rekordne temperature – prizadetih je več kot 80 odstotkov koral. Tam, kjer je bilo nekoč živahno in pisano podvodno življenje, zdaj ostaja bel, z algami prekrit svet.

"Koralne grebene smo zdaj potisnili onkraj točke, kjer bi se še lahko obnovili," je povedal Mike Barrett, glavni znanstveni svetovalec pri britanski izpostavi Svetovnega sklada za naravo (WWF) in soavtor poročila. Če se globalno segrevanje ne bo obrnilo, bodo "obsežni koralni grebeni, kot jih poznamo, izgubljeni", piše v poročilu.

Posledice bodo daljnosežne. Koralni grebeni so ključni habitati za morske vrste, pomembni za prehransko varnost, gospodarstvu prinašajo milijarde dolarjev in ščitijo obalne regije pred neurji.

Če se temperature še naprej dvigajo, bo prihodnost še hujša. Po poročilu je skoraj zagotovo, da bo svet presegel globalno dogovorjeno mejo segrevanja za 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo, s čimer bi se odprla vrata dodatnim prelomnim točkam.

Svet "ni pripravljen" na to, kar bi sledilo

Ena najresnejših je morebitni propad t. i. Atlantske meridionalne obrnjene cirkulacije (AMOC), ključnega sistema oceanskih tokov. Posledice bi bile katastrofalne po vsem svetu – nekatere regije bi se močno ohladile, druge pregrele, monsunskih obdobij bi bilo konec, morska gladina pa bi se dvignila.

"Obstaja tveganje, da bi se propad zgodil še v življenju ljudi, ki danes živijo na planetu," je opozoril Barrett.

Svet ni pripravljen na posledice prečkanja teh točk, je poudarila Manjana Milkoreit z Univerze v Oslu, soavtorica poročila. Trenutne politike in mednarodni dogovori so, kot pravi, "zasnovani za postopne spremembe, ne pa za tovrstne nenadne, nepovratne in medsebojno povezane premike". Način, kako bodo vlade ukrepale zdaj, "lahko oblikuje zemeljski sistem za zelo dolgo obdobje", je dodala.

Poročilo med nujne ukrepe uvršča hitro zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in povečanje zajemanja ogljika iz ozračja.

Po Lentonovih besedah bomo mejo 1,5 stopnje Celzija sicer presegli, vendar je ključno, da omejimo nadaljnje segrevanje in čim hitreje znižamo temperature nazaj.

"To temačno stanje mora prižgati vse alarme, da bomo – če ne bomo zdaj odločno ukrepali – izgubili tudi amazonski deževni gozd, ledene pokrove in ključne oceanske tokove," je opozoril Barrett in dodal: "V takšnem scenariju bi človeštvo čakale resnično katastrofalne posledice."

Kljub skrb vzbujajočim ugotovitvam je poročilo izpostavilo tudi nekaj pozitivnih novic – med njimi radikalno globalno pospešitev razvoja sončne energije, električnih vozil, baterij in toplotnih črpalk. Ugotovili so, da se onesnažujoče tehnologije, ko jih enkrat zamenjamo, verjetno ne bodo več vrnile, saj so čistejše možnosti cenejše in boljše.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Ti mladi družbi dajejo sebe