Menu Item
Ekstremna vročina običajne dejavnosti spremeni v smrtonosne. Vročinski valovi so vse hujši in daljši. Ko temu dodate vlago, se razmere približajo mejam človekovega preživetja – točki, ko se naša telesa preprosto ne morejo prilagoditi.
37-letnik bi moral preživeti tek po parku, a ga ni.
Poleti leta 2021 je 37-letni ultramaratonec Philip Kreycik z aplikacijo načrtoval okoli 13 kilometrov dolg tek po kalifornijskem krajinskem parku Pleasanton Ridge, piše CNN. 10. julija zjutraj, ko so se temperature dvignile nad 32 stopinj Celzija, je v parku parkiral avtomobil, v njem pa pustil telefon in vodo. Prvih nekaj kilometrov je pretekel bliskovito, nato se je vse obrnilo navzdol. Podatki GPS iz njegove pametne ure so pokazali, da je močno upočasnil. Zavil je s poti, njegovi koraki so postali neenakomerni. V tem času se je temperatura povzpela nad 38 stopinj Celzija.
Ko Kreycika ni bilo na kosilo, je njegova žena poklicala policijo. Več kot tri tedne je trajalo, da so našli njegovo truplo. Obdukcija ni pokazala znakov poškodb. Kreycik je verjetno umrl zaradi nujnega stanja, ki ga je povzročila vročina.
Tragedija žal še zdaleč ni edinstvena; ekstremna vročina spremeni običajne dejavnosti v smrtonosne.
Letos je v Grčiji med sprehodom po opoldanskem soncu umrlo več turistov, med njimi znani britanski voditelj Michael Mosley. Na pohodu po ameriškem nacionalnem parku sta umrla oče in hči. Zaradi vročinskega udara je umrla 23-letnica na koncertu Taylor Swift. Ljudje zaradi vročine umirajo v svojih neklimatiziranih domovih. Med junijskim romanjem hadž je umrlo okoli 1300 ljudi, ko so temperature v Meki presegle 48 stopinj Celzija.
Vročina je najbolj smrtonosna vrsta ekstremnega vremena. Zaradi podnebne krize, ki jo povzročamo ljudje, so vročinski valovi hujši in daljši. Če tej mešanici dodate vlago, se razmere približajo mejam človeškega preživetja – točki, ko se naša telesa preprosto ne morejo prilagoditi.
“Iz poletja smo pravzaprav naredili orožje,” je za CNN dejal Matthew Huber, profesor podnebnih znanosti na univerzi Purdue.
Znotraj vroče komore
Kreycik je umrl kljub temu, da je bil izjemno fit, razmeroma mlad in izkušen tekač. Nekateri ljudje so bolj občutljivi na vročino kot drugi, vključno z zelo starimi in mladimi, a nihče ni imun – niti najboljši svetovni športniki. Mnogi so zaskrbljeni, ker naj bi se temperature v olimpijskem Parizu ta teden dvignile čez 35 stopinj.
Znanstveniki poskušajo razvozlati številne načine, na katere vročina uničujoče deluje na človeško telo. To raziskujejo tudi s pomočjo okoljskih komor, sob, v katerih testirajo človeški odziv na velik razpon temperature in vlažnosti.
Novinarji CNN so obiskali eno takšnih komor na univerzi Južni Wales v Združenem kraljestvu, da bi izkusili, kako toplota ubija, a v varnem in nadzorovanem okolju.
“Ogreli vas bomo in nato se bodo stvari počasi začele razvijati,” je novinarje opozoril Damian Bailey, profesor fiziologije in biokemije na univerzi. Bailey uporablja množico instrumentov za spremljanje vitalnih znakov – srčnega utripa, pretoka krvi v možganih in temperature kože – medtem ko človek počiva ali opravlja lažjo vadbo na kolesu.
Začne se pri udobnih 23 stopinjah Celzija, nato se temperatura dvigne do 40 stopinj. Zatem znanstveniki preučevane subjekte udarijo z ekstremno vlažnostjo, od suhih 20 odstotkov do zadušljive 85-odstotne vlažnosti.
“To je morilec,” pravi profesor Bailey. “Vlaga, na katero se ne morete aklimatizirati.”
Takrat zadeve postanejo težke.
Kako vročina vpliva na kožo, srce in možgane
Milijoni znojnih žlez po vsem telesu potiskajo znoj na kožo. Med izhlapevanjem prenaša toploto v zrak, kar vas ohladi. Ko je prevroče in vlažno, pa lahko celoten postopek izgubi učinkovitost.
Preveč potenja lahko povzroči dehidracijo, poleg tega pa vaše telo ne sproži alarma vedno, ko potrebuje več tekočine. Ko boste začutili žejo, bo morda že prepozno, saj lahko tekočino izgubljate hitreje, kot bi jo lahko obnovili.
Zelo vlažna vročina lahko izniči koristi potenja. Ko je v zraku veliko vlage, znoj izhlapeva veliko počasneje ali pa sploh ne. Namesto tega se zbira in kaplja. Brez glavnega hladilnega mehanizma se vaša telesna temperatura dvigne.
Srce in krvne žile so “običajno prvi, ki se aktivirajo”, da bi uravnali telesno temperaturo, pojasnjuje dr. Catharina Giudice, urgentna zdravnica in sodelavka za podnebje na harvardski šoli javnega zdravja.
V ekstremni vročini mora vaše srce delati veliko močneje, da ohranja notranjo temperaturo telesa stabilno. Hitro mora potiskati kri proti vaši koži, kjer lahko sprosti toploto. To je razlog, da mnogi zardijo, ko jim je vroče.
Zaradi izgube tekočine z znojenjem se zmanjša volumen krvi. To pomeni, da je vaše srce prisiljeno črpati še močneje, da vzdržuje krvni tlak. Ob tem se lahko počutite, kot da vam “bo srce skočilo iz prsi”, razlaga Bailey.
Hipotalamus, majhno območje v obliki diamanta v možganih, usmerja hladilni odziv vašega telesa. Sproži potenje in usmerja pretok krvi. Vse, da bi vašo notranjo temperaturo ohranil pri okrog 37 stopinjah Celzija.
Če postane prevroče, pa orkester razpade.
Pretok krvi v možgane se pri ekstremni vročini zmanjša, saj se dihanje pospeši, krvne žile v vratu in lobanji pa se zožijo. To možganom odvzame kisik in glukozo, ki ju potrebujejo za delovanje. To lahko vpliva na vaše kognitivne sposobnosti, poslabša morebitna duševna stanja in vodi do tveganega ali slabega odločanja.
“Če niste prilagojeni na vročino, se vaši možgani zelo hitro zmedejo in sprejemate slabe odločitve, potem pa ste v težavah,” pravi dr. Pope Moseley, zdravnik in raziskovalec biomedicinskih znanosti na univerzi Arizona.
Kako vročina ubija
Ekstremna vročina uničuje obrambo vašega telesa in se hitro spremeni iz neprijetne v smrtonosno. Pogosto se začne s simptomi, kot so slabost, glavoboli, mišični krči, celo omedlevica. Vse to so znaki toplotne izčrpanosti – vaše telo je dehidrirano in začenja izgubljati sposobnost samoohlajanja.
Vročinski udar se zgodi, ko vaše telo ne more več uporabiti običajnih trikov za ohlajanje, kot sta potenje in povečan pretok krvi v kožo, kar vodi do katastrofalnega dviga telesne temperature. Ko se vaša notranja temperatura začne dvigovati nad 40 stopinj, kar se lahko zgodi v 10 do 20 minutah po izpostavljenosti, “se premikate proti smrti in ta se lahko prikrade zelo, zelo hitro”, opozarja Bailey.
Lahko postanete dezorientirani in izgubite zavest. Glavni organi začnejo odpovedovati. Pregrade, ki ločujejo črevesje od preostalega dela prebavil, lahko postanejo bolj porozne, zaradi česar smrtonosni toksini uhajajo v krvni obtok. Naposled odpove srce.
Vročinska kap “je eksplozivna bolezen”, svari Moseley. “To je vnetna, večsistemska okvara.” Če se reševanja ne lotite takoj, vas lahko hitro ubije.
Tragedija vročinskega udara je, da medtem ko vas ubija, tudi poslabšuje vaše mentalne sposobnosti, s čimer preprečuje, da bi razumeli, v kakšni grozljivi nevarnosti ste. Zato imamo toliko zgodb o ljudeh, ki umirajo na tekih in pohodih, pojasnjuje Moseley.
Najboljši način za zdravljenje vročinske kapi je potopitev v kopel s hladno vodo, svetuje Giudice, ali, če to ni mogoče, polaganje mokrih brisač neposredno na telo in istočasno hlajenje z ventilatorji.
Skoraj tretjina tistih, ki si opomorejo, utrpi trajne poškodbe možganov.
Še smrtonosnejša prihodnost
Naše telo se lahko do neke mere navadi na vročino, a je za to potreben čas. Včasih pa je vročina preprosto preveč ekstremna, da bi se ji prilagodili.
Za boljšo predstavo o tem, kako toplotni stres vpliva na telo, znanstveniki uporabljajo temperaturo mokrega termometra, ki upošteva skupne vplive temperature in vlažnosti. Izmeri se tako, da mokro krpo ovijete okoli termometra. Ko voda izhlapeva, ga ohlaja. Več vlage v zraku pomeni manj izhlapevanja vode in manj ohlajanja.
Temperatura mokrega termometra okoli 31 stopinj Celzija je glede na nedavne raziskave najvišja temperatura, ki jo zdravi ljudje lahko prenesejo. Morda se 31 stopinj ne sliši tako vroče, toda to je zadušljiva in smrtonosna vročina – ob 100-odstotni vlažnosti ostane vaše telo praktično brez sposobnosti, da bi se ohladilo.
Zaradi pospešenega globalnega segrevanja bo temu nevarnemu pragu izpostavljenih več milijard ljudi. Najbolj ranljive regije so Zahodna Afrika in deli južne Azije, kjer je poselitev najgostejša, dostop do klimatskih naprav pa slab. V bogatejših državah bo bolje, a ekstremno vlažni vročini se ne bodo izognile.
Današnja izjemno vroča poletja se bodo po standardih prihodnosti verjetno zdela hladna, vročina, ki jo doživljamo, pa se spreminja na načine, ki nam niso v prid. Med drugim ekstremna, vlažna vročina pogosteje vztraja tudi ponoči, zato so naša telesa prikrajšana za vitalni čas za okrevanje.
Po uradnih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) zaradi vročine vsako leto umre približno 489.000 ljudi. A bi lahko bil dejanski davek višji, ker je smrtne primere, povezane z vročino, težko beležiti in jih pogosto pripišejo srčnim infarktom ali možganski kapi
Vsak poletni teden prinaša več zgodb o ljudeh, kot je ultramaratonec Philip Kreycik, katerih tragične zgodnje smrti bi bilo možno preprečiti.
Vročina nas ne presune tako kot rušilna moč orkana, opustošenje požara ali uničenje po poplavah. Vse to pušča vidne in takojšnje sledi. Vročina pa je, drugače, plazeča se grožnja iz ozadja. Najhujše škode ne povzroča na lastnini, ampak na naših telesih. Je nevidni, tihi morilec.
Avtorji članka: Laura Paddison, Jen Christensen, Mary Gilbert
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje