Ženske, ki tvegajo smrt, da bi nahranile svoje otroke: "Mama, ne želim, da umreš"

Do točke, kjer naj bi tovornjaki s humanitarno pomočjo prečkali mejo z Gazo, vodi dolga in nevarna pot. Um Khader in druge ženske, ki živijo v sosednjih šotorih, se v temi stiskajo ob avtomobilu, obkrožene z množico moških. Na fotografiji neke junijske noči blizu mesta Gaza je videti le malo žensk ob kresovih, ki osvetljujejo obzorje. Kot edine oskrbovalke svojih otrok te matere ostajajo skupaj zaradi varnosti. Najnevarnejši del poti jih še čaka.

Izpostavljene so lahko izraelskemu obstreljevanju, ko pa tovornjaki prispejo, se morajo prerivati skozi na tisoče moških, če želijo dobiti vrečo moke — in jo tudi obdržati.

"Vse okoli nas ogroža naše življenje, bodisi so to roparji, izraelski vojaki, rakete ali droni," je za CNN povedala Um Khader, mati treh otrok.

Njena prijateljica Walaa pripoveduje, kaj se je zgodilo dan prej, ko je po desetih urah čakanja – od zore do mraka – končno dobila vrečo moke. "Potem je k meni pristopil mladenič z nožem in rekel: ‘Spusti moko ali pa te ubijem,’" pravi. In jo je predala.

Njihove noge so boleče, večkrat so morale počivati med do dve uri dolgo potjo do točke, kamor naj bi prišli tovornjaki. Njuna prijateljica Maryam je rodila pred komaj tremi tedni, a vseeno že ves teden vsak dan prehodi isto pot, v upanju, da bo našla hrano za tri starejše otroke. Upanje, da bi našla mlečno formulo za novorojenčka, je majhno.

Tista noč se je končala z razočaranjem. Pomoči ni bilo, vse ženske so se vrnile k otrokom praznih rok.

Grozna izbira

Po poročanju humanitarnih organizacij je obup med prebivalci Gaze dosegel nove razsežnosti — zaradi zanemarljive količine pomoči, razpada reda in ukinitve dobav v okviru sistema OZN. Najmočnejši se še komaj prebijejo, najranljivejši ostanejo brez vsega.

CNN je v juniju in juliju spremljal skupino palestinskih žensk, ki se vsak dan znova soočajo z grozljivo izbiro: tvegati lastno življenje, kar bi njihove otroke lahko pustilo brez edinega preživetvenega vira, ali gledati, kako njihovi otroci stradajo.

"Otroci mi pravijo: ‘Ne pojdi, mama, ne hodi po pomoč, nočemo, da umreš. Kdo bo skrbel za nas, če se ti kaj zgodi?’" je povedala Um El-Abed. Njen mož je umrl med izraelskim zračnim napadom, zato zdaj sama skrbi za družino, je povedala za CNN.

Lonec juhe, ki ga je uspela dobiti v prenatrpani dobrodelni kuhinji, ni zadoščal za njenih osem lačnih otrok. Zato se je, kot številni Palestinci v Gazi, ponoči podala na pot k tovornjakom s humanitarno pomočjo, medtem ko so otroci spali. A tako kot večina žensk se je vrnila praznih rok.

Grožnja, s katero se soočajo njihovi otroci, je resnična. Po podatkih OZN so meje lakote že presežene po vnosu hrane v večini Gaze in tudi po stopnjah akutne podhranjenosti.

V juliju je zaradi lakote umrlo 63 ljudi, vključno s 25 otroki — vsi razen enega so bili mlajši od 5 let, poroča Svetovna zdravstvena organizacija. Več kot 11.500 otrok je junija in julija poiskalo pomoč zaradi podhranjenosti v skoraj nefunkcionalnih bolnišnicah Gaze. Skoraj vsak peti otrok je bil akutno podhranjen.

Krizne razmere hudo prizadenejo tudi nosečnice in doječe matere. Po zadnjih podatkih WHO je več kot 40 odstotkov teh žensk hudo podhranjenih.

Izrael je čez vikend napovedal začasno prekinitev spopadov na določenih območjih in vzpostavitev humanitarnih koridorjev. Toda količina hrane, ki dejansko pride v Gazo, je še vedno občutno premajhna za potrebe 2,2 milijona ljudi, ki so se znašli v krizi, ki so jo Velika Britanija, Francija in Nemčija prejšnji teden označile, da smo zanjo krivi ljudje in da bi se ji lahko izognili.

Izrael je marca za 11 tednov popolnoma blokiral dovoz pomoči, do začetka ponovne dobave konec maja prek sporne fundacije Gaza Humanitarian Foundation (GHF), ki jo podpirajo ZDA in Izrael.

Namesto 400 distribucijskih točk, ki jih je prej vodila OZN, lahko Palestinci zdaj dobijo hrano le še prek štirih lokacij, ki jih zagotavlja GHF – v prenatrpanih ljudskih kuhinjah ali tako, da ustavijo in oplenijo tovornjake na poti. Ukradene vreče moke se nato preprodajajo po vrtoglavih cenah, ki so tem ženskam nedosegljive.

Prijateljstvo in obup

Po številnih neuspešnih poskusih v juniju je Um Khader na poti dobila vrečo moke od neznanca, ki ga je prosila za pomoč. Delila jo je s sosedo Um Bilal, ki ima pet otrok.

Njuno prijateljstvo in tovarištvo predstavlja ganljiv trenutek v morju trpljenja. Kričanje lačnih otrok je pogosto neznosno. Um Bilal pravi, da si najmlajša hčerka včasih trga lase od bolečin.

Obe pogosto več dni ne zaužijeta ničesar, da bi lahko otrokom dali zadnji požirek juhe — a kljub temu otroci vedno zaspijo lačni.

Njuna stiska je iz dneva v dan hujša. Odločili sta se poskusiti srečo pri GHF točkah — tam, kjer je bilo po podatkih ZN in palestinskega ministrstva za zdravje od maja ubitih več kot 1.100 ljudi. Izrael priznava, da strelja opozorilne strele, a zanika odgovornost za visoko število smrtnih žrtev. GHF pa obtožbe zavrača in trdi, da so podatki pretirani.

"Ameriške humanitarne točke predstavljajo smrtno nevarna območja. Pred časom sem prišla do ene od teh točk in sem tam prenočila. Nato so streljali na nas. Ostrostrelec me je zgrešil le za nekaj centimetrov," je dejala Um Khader. Od takrat se ni več vrnila.

Otrokom med redkimi obroki raztopi sol v vodi. Ni prvič, da doživlja lakoto med vojno, ki se je začela po napadu Hamasa 7. oktobra 2023. "Jedli smo celo krmo za živali. Lani je naše telo to še zdržalo, zdaj pa je ta lakota resen problem, telo ne zdrži," pravi. Zdaj je že prešibka, da bi prehodila dolge poti.

Um Bilal se ne predaja. Sooča se s tanki, beži pred streli in omedleva zaradi vročinskih udarov in izčrpanosti, ko poskuša ujeti hrano z vozil OZN ali pri GHF. A njeni obupani napori so večinoma zaman.

"Moja mama ni kot mladi moški, ona gre in pride nazaj praznih rok," pravi njena desetletna hči Dalia. "Sprašuje me, kaj bomo jedli za kosilo ali večerjo, jaz pa ji samo odvrnem, da je vse v redu in da naj ne joče."

Avtorji članka: Tareq Al Hilou, Sarah El Sirgany, Abeer Salman, Paula Hancocks, Eyad Kourdi/CNN