"Zlata jama": nemško pristanišče postaja evropska prestolnica tihotapljenja

V nemško pristanišče Hamburg se zgrinjajo tovorne ladje, polne zabojnikov, ki ne prevažajo le hrane, oblačil in elektronike – temveč tudi kokain.
Med letoma 2018 in 2023 so nemške oblasti zabeležile kar 750-odstotno povečanje zasegov te droge. Po poročanju Guardiana to Nemčijo postavlja v središče svetovne trgovine s prepovedanimi drogami. S širjenjem kokainskega trga pa raste tudi korupcija – in to celo v državi, ki sicer velja za eno najmanj skorumpiranih na svetu.

"Priča smo vdoru v pristaniško infrastrukturo v Hamburgu, podkupovanju policistov v zameno za informacije in v zadnjem času tudi državnemu odvetniku, ki čaka na sojenje zaradi domnevnega posredovanja informacij mreži za trgovino s kokainom," je za Guardian dejal Daniel Brombacher, ki vodi evropski urad pri Globalni pobudi proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu.

Leta 2021 so nemški policisti razkrili največji zaseg kokaina v evropski zgodovini: v Hamburgu je bilo iz Paragvaja odpremljenih 16 ton kokaina visoke čistosti, ki je bil skrit v 1.700 pločevinkah. V središču preiskave je danes tožilec Yashar G., obtožen, da je kriminalcem za mesečni honorar 5.000 evrov razkrival zaupne informacije. Aretiran je bil jeseni 2023, ko so preiskovalci razkrili njegovo komunikacijo prek šifriranih aplikacij. Glavni osumljenci člani mreže so medtem zbežali v Dubaj, poroča Guardian.

Yashar G. naj bi zaupne podatke predajal tudi drugim kriminalnim organizacijam. Vse obtožbe zanika.

Od Kolumbije do Evrope: vrednost kokaina strmo narašča

Kolumbijska proizvodnja in evropska poraba kokaina dosegata rekordne ravni. Medtem ko kilogram kokaina v Kolumbiji stane približno 2.000 dolarjev, njegova cena v Evropi poskoči tudi do 40.000 dolarjev. Dobiček pa se ne porabi le za luksuzne avtomobile in nepremičnine, temveč tudi za lažjo pot za naslednjo pošiljko, saj kriminal prodira v države, kot so Nizozemska, Belgija, Švedska in Nemčija.

Po podatkih Europola je Hamburg, tretje največje pristanišče EU, ena glavnih vstopnih točk za kokain. Kriminalci izkoriščajo tako imenovane hafeninnentäterje – notranje sodelavce, kot so vozniki tovornjakov, ladijski delavci in varnostniki, ki omogočajo neopazen pretok drog. Ta mesec sta bila aretirana dva delavca pristanišča, ki sta sodelovala pri pretihotapljanju 480 kilogramov kokaina iz Ekvadorja. Hkrati naj bi omogočila še fizični obračun s sodelavcem, ki je ogrožal operacijo.

Tamkajšnja policija je zato zagnala kampanjo za zaščito delavcev pred novačenjem in izsiljevanjem, a so zaradi resnih groženj hamburške pristaniške varnostne sile lani zahtevale avtomatske pištole.

Vpliv kokainskega denarja pa je vse bolj viden tudi na hamburških ulicah. Nekdanji varnostnik iz razvpite rdeče četrti, ki se je za Guardian predstavil kot Karl, je pojasnil: "Ob vikendih vidiš vse več mladih moških v ferrarijih, lamborghinijih in SUV-jih za 150.000 evrov. To ni denar, zaslužen s prostitucijo, prevarami ali konopljo. To je denar od kokaina."

Zatiskanje oči nemških oblasti

Primer tožilca Yashara G. pa ni osamljen. V zadnjih mesecih so v Nemčiji razkrili več primerov korupcije med policisti. "Kokainska zlata jama, ki smo ji bili v Nemčiji in EU priča v zadnjem desetletju, je povzročila dotok denarja v organizirani kriminal brez primere," je dejal Brombacher. "Skupine organiziranega kriminala še nikoli niso imele na voljo toliko kapitala in še nikoli prej tako močne spodbude za vlaganje v podkupovanje, da bi zagotovile nadaljevanje poslovanja."
Strokovnjaki za organiziran kriminal ob tem opozarjajo, da prava razsežnost korupcije, ki jo prinašajo mreže trgovine s kokainom, ostaja skrita. "Nemčiji je zelo težko priznati, da ima problem z organiziranim kriminalom in ga še danes v veliki meri zanika. Zaradi nenadnega priliva kokaina je problem šele postal viden," je za Guardian dejala Zora Hauser, kriminologinja z univerze v Cambridgeu.

"Gre za popoln vihar: kombinacija razdrobljene policije, političnega zanemarjanja, šibke zakonodaje, zlasti v zvezi s pranjem denarja, in pretiranega varstva podatkov je iz Nemčije naredila raj za kriminalne operacije," je opozorila.

Kokain je temeljni vir moči organiziranega kriminala. A oblasti so v tem boju močno v zaostanku. Kljub intenzivnim prizadevanjem organov pregona za preprečevanje trgovine s kokainom v Evropi je oskrba še vedno obilna, cena pa – v nasprotju z večino drugih izdelkov – ostaja skoraj enaka kot pred desetletjem. Ko je Nizozemska porabila 524 milijonov evrov za povečanje varnosti v pristaniščih zaradi vala usmrtitev tolp, povezanih s trgovino s kokainom, so se tolpe samo preusmerile v pristanišča v Franciji, Španiji, na Portugalskem, v Skandinaviji in na Baltiku.

Čeprav so zasegi kokaina v Hamburgu leta 2024 nekoliko upadli, droga še vedno prihaja v velikih količinah – bodisi z manjšimi čolni v manjša pristanišča na severu Nemčije bodisi s t. i. parazitskim tihotapljenjem, pri katerem je kokain pritrjen na zunanji del trupa ladje in ga na cilju prevzamejo potapljači.

Ujeti preprodajalce pa ni dovolj, opozarjajo kriminologi. Preiskava korupcije mora poseči globlje. "Trgovina s kokainom in z njo povezano pranje denarja v Nemčiji lahko v velikem obsegu delujeta le s korupcijo javnih uslužbencev in drugih posrednikov. Toda preiskovalci se osredotočajo le na storilce znotraj kriminalnih mrež," je za Guardian dejal Robin Hofmann, strokovnjak za organizirani kriminal na univerzi v Maastrichtu.

Kot je pojasnil, je treba iskanje prodora kokainskega denarja, kot so to storili na Nizozemskem, razširiti na "posrednike, odvetnike, lokalne politike in finančne svetovalce, ki omogočajo organizirani kriminal in imajo od njega koristi".