Ukrajinski zunanji minister: Bitka za Donbas bo podobna drugi svetovni vojni

Nobelov nagrajenec, glavni urednik ruskega časopisa Novaja Gazeta, je bil med vožnjo z vlakom napaden z rdečo barvo. Preiskovalni časopis je do konca ruske invazije na Ukrajino prekinil izdajanje, potem ko ga je ruski regulator za komunikacije opozoril, naj preneha poročati. Na fotografijah, objavljenih na Telegramu in Twitterju, se zdi, da je bil Dmitrij Muratov napaden, ko je bil v spalnem oddelku vlaka. "Po vsem kupeju so polili z oljno barvo in acetonom. Oči so močno gorele," je dejal Muratov, poroča Guardian. 

Ответственность за нападение на Дмитрия Муратова в поезде взяли на себя создатели телеграм-канала «Союз Z десантников».

Вечером там появились новые кадры с вокзала, на котором главреда «Новой газеты» облили красной краской.https://t.co/sqIyLuw1fKhttps://t.co/y37skERIyC

— Novaya Gazeta. Europe (@novayagazeta_eu) April 7, 2022

Kanada bo Ukrajini prek Mednarodnega denarnega sklada (MDS) zagotovila eno milijardo kanadskih dolarjev (730 milijonov evrov), je zapisano v zadnjem zveznem proračunu vlade v Ottawi. Proračun Ukrajini namenja tudi 500 milijonov ameriških dolarjev za vojaške prispevke. "Ta podpora bo pomagala pri odzivu na humanitarno krizo in zagotovila, da lahko ukrajinska vlada še naprej zagotavlja osnovne storitve," piše. V Kanadi živi več kot 1,4 milijona Ukrajincev, kar pomeni, da gre za drugo največjo ukrajinsko diasporo na svetu, še poroča BBC.

Na izrednem zasedanju Generalne skupščine ZN, na katerem so prekinili članstvo Rusije v Svetu ZN za človekove pravice, se je prijavilo okrog 30 govornikov, med njimi tudi veleposlanik Slovenije Boštjan Malovrh. V drugem delu zasedanja, ko so nastopale države, ki so podprle resolucijo, je dejal, da se Slovenija pridružuje izjavi EU, in poudaril, da se je Slovenija vedno zavzemala za spoštovanje človekovih pravic in kaznovanje storilcev zločinov, med drugim, ko je predsedovala Svetu za človekove pravice leta 2018. Izrazil je globoko užaloščenost, da smo spet priča grozodejstvom, za katera smo rekli, da jih več ne bomo nikoli dovolili in za katere je potrebno zagotoviti odgovornost. "Zgroženi smo nad podobami zločinov ruskih sil v ukrajinskih mestih in ga najostreje obsojamo. Pridružujemo se pozivom za neodvisno preiskavo in kaznovanje odgovornih." "Ruska federacija grobo krši mednarodno humanitarno pravo, človekove pravice in suverenost Ukrajine. Te kršitve si zaslužijo enoten mednarodni odgovor. Pozdravljamo sprejeto resolucijo in ponovno pozivamo Rusijo, naj takoj preneha z uporabo sile proti Ukrajini," je med drugim dejal veleposlanik. Več o izključitvi Rusije iz sveta ZN za človekove pravice, lahko preberete TUKAJ.

Vrh ameriške vojske je v četrtek pričal v kongresu in general Mark Milley, predsednik združenega štaba načelnikov štabov, je imel mračna opozorila za milijone ljudi, ki obupano upajo, da bo ruski predsednik Vladimir Putin razumel in ustavil napad na Ukrajino. "V idealnem primeru bi se Putin odločil za prekinitev ognja, ustavil bi agresijo in prišlo bi do nekakšnega diplomatskega posredovanja, vendar trenutno ni videti, da bi bilo to na bližnjem obzorju. To bo dolga pot," je Milley povedal odboru za oborožene sile ameriškega senata na zaslišanju v Washingtonu. "Na jugovzhodu, v okolici Donbasa, kjer nameravajo Rusi zbrati svoje sile in nadaljevati napad, jih čaka pomembna bitka," je dejal odboru. ZDA in Nato se niso strinjale z dobavo bojnih letal Ukrajini ali drugega težkega orožja in niso posredovale pri vzpostavitvi območja prepovedi letenja nad Ukrajino zaradi navedenega tveganja, da bi se lahko zahod v takšnem primeru zapletel v neposredno vojno z Rusijo. Milley pa je dejal, da so ZDA in njihove zaveznice dobavile približno 25.000 sistemov protiletalskega orožja in 60.000 protitankovskih sistemov. To je Ukrajini pomagalo preprečiti, da bi Putinove sile dosegle zračno premoč, kljub uničujočemu ruskemu bombardiranju delov države, poroča Guardian. 

Vojna je prešla v "novo in drugačno fazo", je po današnjem srečanju zaveznic Nata dejala britanska zunanja ministrica Liz Truss. Trussova je dejala, da je v Ukrajini zdaj "bolj osredotočena ruska ofenziva", Nato pa se je dogovoril, da bo za boj proti njej dobavil novo in težjo opremo. Po srečanju zunanjih ministrov v Bruslju je Trussova dejala: "Putin je spremenil taktiko, ne pa tudi namena. Želi imeti oblast nad celotno Ukrajino." Pred tem je dejala, da bo Združeno kraljestvo "okrepilo" dobavo orožja, vendar še ni podrobno pojasnila, kaj bo to vključevalo.

Po prekinitvi članstva Rusije v Svetu ZN za človekove pravice je Moskva sporočila, da je bila ta odločitev "nezakonita" in "politično motivirana". Spomnimo, 93 držav članic je glasovalo za izključitev Rusije (58 se jih je vzdržalo, 24 pa jih je glasovalo proti). Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je za Sky News dejal, da Rusija obžaluje odločitev in da bo še naprej branila svoje interese "z vsemi možnimi pravnimi sredstvi". To je bila šele druga začasna izključitev države iz Sveta za človekove pravice, po tem, ko so leta 2011 izključili Libijo. 

Nemška zunanja obveščevalna služba (BND) je prestregla pogovore ruskih vojakov, ki so govorili o umorih ukrajinskih civilistov. Na enem izmed posnetkov se zdi, da Rusi govorijo o zasliševanju ljudi in streljanju nanje. Na drugem vojak govori o tem, da je ustrelil nekoga na kolesu.

S temi podatki so bili v sredo na brifingu seznanjeni nemški poslanci. Posnetkov sicer ni mogoče nedvoumno pripisati dogajanju v Buči. Tiskovni predstavnik nemške vlade je sicer potrdil, da ima Berlin dokaze, da so ruske enote zagrešile ta grozodejstva.

Tiskovnega predstavnika ruskega predsednika Vladimirja Putina Dmitrija Peskova so na Sky Newsu vprašali, ali vojno v Ukrajini dojemajo kot "ponižanje", saj se je Rusija umaknila iz prestolnice, izgubila več tisoč vojakov, predsednik Volodimir Zelenski pa ostaja na položaju.

Peskov je na to odgovoril, da obstaja "napačno razumevanje" tega, kar se dogaja. Ko so ga še enkrat vprašali, ali je Rusija izgubila več tisoč vojakov, je odgovoril: "Da, doživeli smo znatno izgubo vojakov in to je za nas velika tragedija." Dodal je, da je umik iz Kijeva in Černigova bil znak dobre volje za "zmanjšanje napetosti med mirovnimi pogajanji".

V intervjuju je Peskov ponovil razloge Rusije za začetek "posebno vojaško operacijo". Dejal je, da je Ukrajina postala "protiruska", Rusija pa je postala "zelo nervozna", ker se je Nato začel približevati njenim mejam.

Evropski policijski urad Europol je v svojem poročilu napovedal poostritev ukrepov za boj proti možnemu porastu kriminala zaradi vojne v Ukrajini, vključno z bojem proti trgovanju z orožjem in ljudmi. O ukrepih je razpravljal na današnjem srečanju med državami članicami Evropske unije, ki ga je gostil na sedežu v Haagu.

Preiskovalci bodo raziskali smrtne žrtve med civilisti po umiku ruske vojske v ukrajinskem mestu Buča, je danes med obiskom mesta dejal generalni podsekretar ZN za humanitarne zadeve in posebni odposlanec ZN Martin Griffiths.

Griffiths, ki je v Bučo prispel v spremstvu koordinatorja ZN za ukrajinsko krizo Amina Awade, se je ustavil tudi na kraju množičnega grobišča, ki so ga Ukrajinci izkopali v bližini cerkve. Bučo je obiskal, ko se je vračal iz Moskve, kjer se je srečal z uradniki in razpravljal o humanitarnih razmerah v Ukrajini po več kot mesecu dni od začetka ruske invazije.