Nobelov nagrajenec, glavni urednik ruskega časopisa Novaja Gazeta, je bil med vožnjo z vlakom napaden z rdečo barvo. Preiskovalni časopis je do konca ruske invazije na Ukrajino prekinil izdajanje, potem ko ga je ruski regulator za komunikacije opozoril, naj preneha poročati. Na fotografijah, objavljenih na Telegramu in Twitterju, se zdi, da je bil Dmitrij Muratov napaden, ko je bil v spalnem oddelku vlaka. "Po vsem kupeju so polili z oljno barvo in acetonom. Oči so močno gorele," je dejal Muratov, poroča Guardian. 

Ответственность за нападение на Дмитрия Муратова в поезде взяли на себя создатели телеграм-канала «Союз Z десантников».

Вечером там появились новые кадры с вокзала, на котором главреда «Новой газеты» облили красной краской.https://t.co/sqIyLuw1fK https://t.co/y37skERIyC

— Novaya Gazeta. Europe (@novayagazeta_eu) April 7, 2022

Kanada bo Ukrajini prek Mednarodnega denarnega sklada (MDS) zagotovila eno milijardo kanadskih dolarjev (730 milijonov evrov), je zapisano v zadnjem zveznem proračunu vlade v Ottawi. Proračun Ukrajini namenja tudi 500 milijonov ameriških dolarjev za vojaške prispevke. "Ta podpora bo pomagala pri odzivu na humanitarno krizo in zagotovila, da lahko ukrajinska vlada še naprej zagotavlja osnovne storitve," piše. V Kanadi živi več kot 1,4 milijona Ukrajincev, kar pomeni, da gre za drugo največjo ukrajinsko diasporo na svetu, še poroča BBC.

Na izrednem zasedanju Generalne skupščine ZN, na katerem so prekinili članstvo Rusije v Svetu ZN za človekove pravice, se je prijavilo okrog 30 govornikov, med njimi tudi veleposlanik Slovenije Boštjan Malovrh. V drugem delu zasedanja, ko so nastopale države, ki so podprle resolucijo, je dejal, da se Slovenija pridružuje izjavi EU, in poudaril, da se je Slovenija vedno zavzemala za spoštovanje človekovih pravic in kaznovanje storilcev zločinov, med drugim, ko je predsedovala Svetu za človekove pravice leta 2018. Izrazil je globoko užaloščenost, da smo spet priča grozodejstvom, za katera smo rekli, da jih več ne bomo nikoli dovolili in za katere je potrebno zagotoviti odgovornost. "Zgroženi smo nad podobami zločinov ruskih sil v ukrajinskih mestih in ga najostreje obsojamo. Pridružujemo se pozivom za neodvisno preiskavo in kaznovanje odgovornih." "Ruska federacija grobo krši mednarodno humanitarno pravo, človekove pravice in suverenost Ukrajine. Te kršitve si zaslužijo enoten mednarodni odgovor. Pozdravljamo sprejeto resolucijo in ponovno pozivamo Rusijo, naj takoj preneha z uporabo sile proti Ukrajini," je med drugim dejal veleposlanik. Več o izključitvi Rusije iz sveta ZN za človekove pravice, lahko preberete TUKAJ.

Vrh ameriške vojske je v četrtek pričal v kongresu in general Mark Milley, predsednik združenega štaba načelnikov štabov, je imel mračna opozorila za milijone ljudi, ki obupano upajo, da bo ruski predsednik Vladimir Putin razumel in ustavil napad na Ukrajino. "V idealnem primeru bi se Putin odločil za prekinitev ognja, ustavil bi agresijo in prišlo bi do nekakšnega diplomatskega posredovanja, vendar trenutno ni videti, da bi bilo to na bližnjem obzorju. To bo dolga pot," je Milley povedal odboru za oborožene sile ameriškega senata na zaslišanju v Washingtonu. "Na jugovzhodu, v okolici Donbasa, kjer nameravajo Rusi zbrati svoje sile in nadaljevati napad, jih čaka pomembna bitka," je dejal odboru. ZDA in Nato se niso strinjale z dobavo bojnih letal Ukrajini ali drugega težkega orožja in niso posredovale pri vzpostavitvi območja prepovedi letenja nad Ukrajino zaradi navedenega tveganja, da bi se lahko zahod v takšnem primeru zapletel v neposredno vojno z Rusijo. Milley pa je dejal, da so ZDA in njihove zaveznice dobavile približno 25.000 sistemov protiletalskega orožja in 60.000 protitankovskih sistemov. To je Ukrajini pomagalo preprečiti, da bi Putinove sile dosegle zračno premoč, kljub uničujočemu ruskemu bombardiranju delov države, poroča Guardian. 

Vojna je prešla v "novo in drugačno fazo", je po današnjem srečanju zaveznic Nata dejala britanska zunanja ministrica Liz Truss. Trussova je dejala, da je v Ukrajini zdaj "bolj osredotočena ruska ofenziva", Nato pa se je dogovoril, da bo za boj proti njej dobavil novo in težjo opremo. Po srečanju zunanjih ministrov v Bruslju je Trussova dejala: "Putin je spremenil taktiko, ne pa tudi namena. Želi imeti oblast nad celotno Ukrajino." Pred tem je dejala, da bo Združeno kraljestvo "okrepilo" dobavo orožja, vendar še ni podrobno pojasnila, kaj bo to vključevalo.

Po prekinitvi članstva Rusije v Svetu ZN za človekove pravice je Moskva sporočila, da je bila ta odločitev "nezakonita" in "politično motivirana". Spomnimo, 93 držav članic je glasovalo za izključitev Rusije (58 se jih je vzdržalo, 24 pa jih je glasovalo proti). Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je za Sky News dejal, da Rusija obžaluje odločitev in da bo še naprej branila svoje interese "z vsemi možnimi pravnimi sredstvi". To je bila šele druga začasna izključitev države iz Sveta za človekove pravice, po tem, ko so leta 2011 izključili Libijo. 

Nemška zunanja obveščevalna služba (BND) je prestregla pogovore ruskih vojakov, ki so govorili o umorih ukrajinskih civilistov. Na enem izmed posnetkov se zdi, da Rusi govorijo o zasliševanju ljudi in streljanju nanje. Na drugem vojak govori o tem, da je ustrelil nekoga na kolesu.

S temi podatki so bili v sredo na brifingu seznanjeni nemški poslanci. Posnetkov sicer ni mogoče nedvoumno pripisati dogajanju v Buči. Tiskovni predstavnik nemške vlade je sicer potrdil, da ima Berlin dokaze, da so ruske enote zagrešile ta grozodejstva.

Tiskovnega predstavnika ruskega predsednika Vladimirja Putina Dmitrija Peskova so na Sky Newsu vprašali, ali vojno v Ukrajini dojemajo kot "ponižanje", saj se je Rusija umaknila iz prestolnice, izgubila več tisoč vojakov, predsednik Volodimir Zelenski pa ostaja na položaju.

Peskov je na to odgovoril, da obstaja "napačno razumevanje" tega, kar se dogaja. Ko so ga še enkrat vprašali, ali je Rusija izgubila več tisoč vojakov, je odgovoril: "Da, doživeli smo znatno izgubo vojakov in to je za nas velika tragedija." Dodal je, da je umik iz Kijeva in Černigova bil znak dobre volje za "zmanjšanje napetosti med mirovnimi pogajanji".

V intervjuju je Peskov ponovil razloge Rusije za začetek "posebno vojaško operacijo". Dejal je, da je Ukrajina postala "protiruska", Rusija pa je postala "zelo nervozna", ker se je Nato začel približevati njenim mejam.

Evropski policijski urad Europol je v svojem poročilu napovedal poostritev ukrepov za boj proti možnemu porastu kriminala zaradi vojne v Ukrajini, vključno z bojem proti trgovanju z orožjem in ljudmi. O ukrepih je razpravljal na današnjem srečanju med državami članicami Evropske unije, ki ga je gostil na sedežu v Haagu.

Preiskovalci bodo raziskali smrtne žrtve med civilisti po umiku ruske vojske v ukrajinskem mestu Buča, je danes med obiskom mesta dejal generalni podsekretar ZN za humanitarne zadeve in posebni odposlanec ZN Martin Griffiths.

Griffiths, ki je v Bučo prispel v spremstvu koordinatorja ZN za ukrajinsko krizo Amina Awade, se je ustavil tudi na kraju množičnega grobišča, ki so ga Ukrajinci izkopali v bližini cerkve. Bučo je obiskal, ko se je vračal iz Moskve, kjer se je srečal z uradniki in razpravljal o humanitarnih razmerah v Ukrajini po več kot mesecu dni od začetka ruske invazije.

Po tem, ko je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg izjavil, da so zaveznice "pripravljene storiti več", ko pride do podpore Ukrajini in zagotavljanju vojaške opreme, je ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba poudaril, da je pomoč potrebna "v nekaj dneh, ne tednih", češ da bo drugače prepozno.

Spopade, ki jih pričakujejo v Donbasu, je primerjal z drugo svetovno vojno. "To vas bo spominjalo na drugo svetovno vojno – sodelovalo bo več tisoč tankov, oklepnikov, letal, artilerije …" Po njegovih besedah ne bo šlo za "lokalno operacijo". "Rusija ima načrt, mi pa imamo svojega – izid te bitke se bo odločil na bojišču," je dodal.

Generalna skupščina Združenih narodov je na zasedanju v New Yorku izglasovala izključitev Rusije iz Sveta ZN za človekove pravice.

Po novih pričevanjih, ki jih je objavil Amnesty International, so ruske sile na različnih lokacijah v regiji Kijev usmrtile civiliste. Organizacija za človekove pravice se je pogovarjala z več kot 20 ljudmi iz mest in vasi v bližini prestolnice, ki so bili priča nasilju. "V zadnjih tednih smo zbrali dokaze, da so ruske sile izvajale izvensodne usmrtitve in druge nezakonite poboje, ki jih je treba preiskati kot verjetne vojne zločine," je dejala generalna sekretarka organizacije Agnes Callamard. "Pričevanja kažejo, da neoborožene civiliste v Ukrajini ubijajo na njihovih domovih in ulicah z neopisljivo krutostjo in šokantno brutalnostjo."

Združeni narodi so v četrtek sporočili, da je od začetka ruske invazije iz države pobegnilo že več kot 4,3 milijona Ukrajincev. Agencija ZN za begunce pravi, da gre za največjo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni. Ocenjujejo še, da je svoje domove zapustilo 7,1 milijona oseb, ki pa so ostali v Ukrajini. 

Generalni sekretar Nata je opozoril, da se mora svet pripraviti na dolgotrajno vojno v Ukrajini. Po njegovih besedah bi lahko trajala mesece ali celo leta. Dodal je, da zavezniki s sankcijami Rusiji nalagajo visoke stroške, da bi skrajšali trajanje spopada. "Dokler se bo vojna nadaljevala, bo obstajalo tveganje za eskalacijo zunaj Ukrajine, in Nato je osredotočen na preprečitev tega," je še dejal Stoltenberg.

Generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga so na novinarski konferenci vprašali, ali bo Nato pospešil dobavo orožja Ukrajini, da bi ji pomagal pri pripravi na pričakovano rusko ofenzivo na vzhodu države v Donbasu.

Stoltenberg je dejal, da je Nato pred rusko invazijo 24. februarja Ukrajini zagotovil znatno podporo z opremo in usposobil več deset tisoč pripadnikov ukrajinskih sil, od takrat pa so jim zagotovili dodatno pomoč. "Zavezniki so pripravljeni storiti več, ko je govor o vojaški podpori," je dejal in dodal, da je povabilo ukrajinskega zunanjega ministra na pogovore eden od načinov, kako zavezništvo pomaga Ukrajini.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je pozval Nato k hitrim odločitvam o tem, kako čim bolje zaustaviti ruske sile. "Ali nam pomagate zdaj, govorim o dneh, ne o tednih, ali pa bo vaša pomoč prišla prepozno in veliko ljudi bo umrlo, veliko civilistov bo izgubilo svoje domove, veliko vasi bo uničenih, zato, ker je pomoč prišla prepozno."

ZDA in Združeno kraljestvo sta se ta teden dogovorili o novih sankcijah, a članice EU se še morajo uskladiti o teh najnovejših predlogih. Kuleba želi, da bi šle sankcije še dlje kot do zdaj in bi vključevale prepoved prodaje ruske nafte in plina. Dejal je, da so grozodejstva v Buči in drugih delih na severu Ukrajine "le vrh ledene gore" domnevnih vojnih zločinov, ki jih je zagrešila Rusija. Dodal je, da je situacija v Mariupolu še veliko hujša.

Madžarska je sporočila, da je prejela prvo pošiljko ruskega jedrskega goriva, odkar je Rusija sprožila invazijo na Ukrajino, zaradi česar je prišlo do prekinitve običajne dobavne poti do Madžarske. Ta je gorivo za svojo jedrsko elektrarno doslej dobivala po železnici, tokrat pa so ga po navedbah Budimpešte dostavili z letalom.

Predsednik Belorusije Aleksander Lukašenko je zahteval, da Minsk sodeluje v pogovorih za končanje vojne v Ukrajin. Pritožil se je, da Minsk ne sodeluje v pogovorih med delegacijama Kijeva in Moskve, ki so potekala v Belorusiji in Istanbulu. "Izhajamo iz tega, da je ta vojna tik za ograjo naše države in da najresneje vpliva na razmere v naši državi," je dejal Lukašenko. Zahodne države je obtožil, da so v to vpletle tudi Belorusijo, in dejal, da bi bilo zato na pogovorih treba slišati tudi njeno stališče.

Vlada je na današnji seji sprejela sklep o premeščanju pacientov iz Ukrajine, ki določa, da javni zdravstveni zavodi, ki opravljajo rehabilitacijske in zdraviliške dejavnosti, v rehabilitacijo sprejmejo do 10 bolnikov iz Ukrajine. Poleg tega lahko bolnišnice na zdravljenje sprejmejo še 50 ukrajinskih pacientov, so sporočili.

Slovenske bolnišnice bodo glede na vladni sklep tako lahko sprejele do 30 bolnikov na navadnih bolniških oddelkih, do pet bolnikov na oddelkih intenzivne terapije ter do pet pediatričnih in do deset odraslih onkoloških bolnikov. Zmogljivosti za zdravljenje in rehabilitacijo se glede na potrebe sporočajo preko mehanizma EU. Sredstva za stroške zdravljenja in rehabilitacije pacientov bo zagotovil urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov, so v sporočilu za javnost še pojasnili na ministrstvu za zdravje.