Zunanji ministri držav Evropske unije so se v Kijevu zbrali na zgodovinskem neformalnem zasedanju, s katerim Ukrajini izražajo podporo. Tema pogovorov bo tudi ukrajinsko članstvo v Evropski uniji. V prestolnico Ukrajine je odpotovala tudi zunanja ministrica Tanja Fajon.
V znak podpore Ukrajini se zunanji ministri držav članic EU danes sestajajo v Kijevu, je na omrežju X, nekdanjem Twitterju sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Gre za prvo tovrstno srečanje ministrov sedemindvajseterice, ki se ga udeležuje tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.
“Prispela v Kijev, kjer bomo danes zunanje ministrice in ministri držav EU prvič v zgodovini zasedali v državi, ki ni članica EU,” je na omrežju X sporočila tudi Fajon in to označila za “jasno sporočilo podpore Ukrajini in njenemu pogumnemu ljudstvu”.
Pred začetkom neuradnega zasedanja ministrov se je ukrajinski zunanji minister zahvalil za tak znak podpore. “To je zgodovinski dogodek, saj bo svet za zunanje zadeve prvič v zgodovini zasedal zunaj svojih sedanjih meja, zunaj meja Evropske unije, vendar znotraj prihodnjih meja Evropske unije,” je dejal.
Zasedanje sicer neformalno
Josep Borrell je poudaril, da gre za neformalno zasedanje, saj ne bodo sprejemali pomembnejših odločitev, bodo pa predvsem preučevali in razpravljali o možnih načinih, kako lahko EU še naprej podpira Ukrajino. “Ta vojna ima resne posledice za cel svet, za nas Evropejce pa je eksistencialna grožnja,” je poudaril.
“To srečanje pošilja močno sporočilo Rusiji. Vaše rakete in droni nas ne bodo prestrašili,” je po zasedanju povedal Borrell. Zagotovil je, da bo EU še naprej podpirala Ukrajino na vojaškem, humanitarnem, finančnem in političnem področju, tudi na njeni poti v EU. “Najmočnejše varnostno jamstvo, ki ga lahko damo Ukrajini, je njeno članstvo v Evropski uniji,” je poudaril.
Po besedah zunanjepolitičnega predstavnika unije so na današnjem zasedanju govorili tudi o iskanju miru v Ukrajini. Poudaril je, da je mirovni načrt ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega edina mirovna pobuda, o kateri trenutno razpravlja mednarodna skupnost. “Omenjale so se še druge, a so izginile,” je dejal.
Kot je običajno od začetka ruske agresije na Ukrajino, obisk ministrov ni bil vnaprej napovedan, je pa Borrell že pred časom naznanil, da načrtuje obisk zunanjih ministrov v ukrajinski prestolnici.
Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je srečanje označil za “močan signal solidarnosti” z Ukrajino. Ob tem je ocenil, da je čas, da se podpora zahodnih držav Ukrajini preoblikuje v “dolgoročno sodelovanje”, zlasti na področju krepitve ukrajinskega pravosodja in boja proti korupciji v državi. Francoska zunanja ministrica Catherine Colonna pa je srečanja opisala kot sporočilo Moskvi, da je EU odločena dolgoročno podpirati Ukrajino, dokler ta ne bo v vojni zmagala. “Je tudi sporočilo Rusiji, da ne sme računati na našo utrujenost,” je dodala.
Njena nemška kolegica Annalena Baerbock je medtem pozvala k vzpostavitvi “obrambnega ščita” za Ukrajino pred prihajajočo zimo. Ta bi po njenih besedah vključeval širitev pomoči na področju zračne obrambe, dobavo električnih generatorjev in krepitev oskrbe države z energijo. Ob tem je omenila usmerjene ruske napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo minulo zimo.
Tema srečanja naj bi bil med drugim Borrellov predlog Ukrajini zagotoviti dolgotrajnejše financiranje za vojaško pomoč in s sredstvi EU omogočiti tudi dobavo sodobnih bojnih letal in raket. V ta namen želi od leta 2024 do konca 2027 letno nameniti pet milijard evrov. Končne odločitve o tem sicer ni pričakovati danes, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Na srečanju naj bi sicer govorili tudi o perspektivi ukrajinskega članstva v EU, potem ko je država junija lani dobila status kandidatke.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje