Menu Item
Na aprilskih parlamentarnih volitvah se bosta v kamniškem volilnem okraju ponovno pomerila prvaka LMŠ in NSi Marjan Šarec in Matej Tonin. Predsednica SD Tanja Fajon, ki se bo tokrat prvič podala na državnozborske volitve, naj bi kandidirala v centru Ljubljane. Prvak stranke upokojencev Ljubo Jasnič pa razkriva, da potekajo resni pogovori, da bi Desus, stranka Lide Igorja Zorčiča in stranka, ki jo ustanavlja Robert Golob, oblikovale skupno kandidatno listo.
Dobre tri mesece pred volitvami politične stranke zaposluje zlasti oblikovanje kandidatnih list. V državni zbor bodo poskušali ponovno priti skoraj vsi sedanji poslanci. Poslanci LMŠ so lahko izbirali, ali bodo kandidirali tam, kjer so bili uspešni pred štirimi leti, ali želijo nov volilni okraj. Večina se jih je odločila za že preverjeno okolje. Tako bo prvak LMŠ Marjan Šarec zopet kandidiral v Kamniku, vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović v Domžalah …
Tudi poslanci SD so si v glavnem “prislužili” volilni okraj, v katerem so bili v preteklosti že izvoljeni; vodja njihove poslanske skupine Matjaž Han bo na primer ponovno kandidiral v Laškem. Franc Trček, ki je k Socialnim demokratom prestopil iz Levice, bo tudi tokrat kandidiral v mariborski volilni enoti, in sicer v okraju Maribor-Center. Ni pa še povsem dorečeno, kje se bo v volilno tekmo podal Gregor Židan, ki je pred štirimi leti tako kot Trček kandidiral v četrtem mariborskem volilnem okraju, le da na listi SMC. Na aprilskih volitvah naj bi se nekdanji nogometaš za naklonjenost volilcev potegoval bodisi v enem od mariborskih okrajev bodisi kje v Ljubljani.
Predsednica SD Tanja Fajon, ki se tokrat prvič podaja na državnozborske volitve, bo po vsej verjetnosti kandidirala v okraju Ljubljana-Center. Socialni demokrati sicer nameravajo v prestolnici precej okrepiti svoje vrste in v tekmo poslati več širše prepoznavnih obrazov. Ne želijo namreč, da bi se ponovila zgodba izpred štirih let, ko jih je v ljubljanskih volilnih enotah močno nadigrala Levica. Tako v SD upajo, da jim bo pomembno število glasov prinesel tudi igralec in televizijski voditelj Jonas Žnidaršič.
Čeprav je bilo po političnih kuloarjih mogoče slišati namige, da se bosta Fajon in koordinator Levice Luka Mesec pomerila v istem volilnem okraju, se to ne bo zgodilo. Mesec bo namreč tako kot pred štirimi leti kandidiral v drugem bežigrajskem volilnem okraju. V tekmo za še en mandat se sicer nameravajo podati vsi sedanji poslanci Levice, ob tem pa v stranki kot pogoj za kandidaturo izpostavljajo poravnane obveznosti do stranke, kot je na primer plačana članarina. Na naše vprašanje, ali kdo od poslancev te ni plačal, so odgovorili, da “do zaključka postopkov evidentiranja zadeve ne komentirajo”.
Kongres Levice na začetku marca
V statutu Levice je tudi navedeno, da je lahko njihov član na isto javno funkcijo izvoljen le za dva polna mandata zapored. Ker se nekaterim poslancem Levice – poleg Mescu tudi Mateju T. Vatovcu, Mihi Kordišu in Violeti Tomić– izteka drugi zaporedni poslanski mandat, se postavlja vprašanje, ali torej na to funkcijo lahko ponovno kandidirajo. Mesec odgovarja, da lahko, saj da je bila Levica ustanovljena pred volitvami leta 2018, ko sta se združili IDS in TRS, in se mandati začnejo šteti od tedaj. Ob tem še opozarja na izjemo, ki jo dopušča statut, da lahko njihov član kandidira tudi za tretji mandat, če tako z dvotretjinsko večino sklene svet stranke. Program in kandidate za prihajajoče državnozborske volitve naj bi Levica sicer predstavila na kongresu v prvem tednu marca.
V četrti stranki KUL – SAB – so glede kandidatne liste še skrivnostni. Iz dosedanjih izjav pa je mogoče sklepati, da se bo predsednica stranke Alenka Bratušek v tekmo za poslansko mesto ponovno podala v Kranju.
Andrej Šircelj naj bi se upokojil
Tudi na kandidatni listi SDS naj bi bili vsi njihovi sedanji poslanci – vodja poslanske skupine Danijel Krivec naj bi se ponovno pomeril v tolminskem okraju. Med kandidati pa ne bo ministra za finance Andreja Širclja. Po besedah naših sogovornikov iz največje vladne stranke naj bi ta izpolnil pogoje za upokojitev in se zanjo tudi odločil. Prvak SDS in premier Janez Janša naj bi tudi tokrat kandidiral v rodnem Grosuplju.
Nova Slovenija je velik del svoje kandidatne liste predstavila že na kongresu konec novembra lani. Na njej so tudi trije sedanji ministri NSi: predsednik stranke in obrambni minister Matej Tonin bo tudi tokrat kandidiral v Kamniku, minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec v Ajdovščini, minister za delo Janez Cigler Kralj pa v prvem domžalskem okraju. Odločitve, ali se bo podal v tekmo za poslanca, pa še vedno ni sporočil minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič. Tonin sicer ne skriva, da si ga želi na strankini kandidatni listi. Na njej pa bi se lahko pojavil še en član vlade – kmetijski minister Jože Podgoršek. Kot je mogoče slišati v NSi, pogovori z njim potekajo, več pa naj bi bilo znano prihodnji teden. Podgoršek je bil sicer pred leti že blizu NSi: na njeni listi je bil izvoljen za občinskega svetnika v Vodicah. Ko mu je kasneje takratni prvak Desusa Karl Erjavec ponudil mesto državnega sekretarja na kmetijskem ministrstvu, pa je Podgoršek hitro zamenjal barve in vstopil v stranko upokojencev.
Na novembrski predstavitvi na kandidatni listi ni bilo dveh sedanjih poslancev NSi; Mihael Prevc in Jožef Horvat naj bi namreč razmišljala o upokojitvi. Po besedah naših virov pa bi se utegnil vodja poslanske skupine NSi vendarle potegovati za še en poslanski mandat.
Preverili bodo tudi priljubljenost ministrov
V Konkretno “obstaja namen”, da bi na listi Povežimo Slovenijo kandidirali tako poslanci, ki so še ostali v stranki, kot tudi vsi ministri iz njihovih vrst. To so poleg predsednika Konkretno in gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ki naj bi tudi tokrat kandidiral v volilnem okraju Šmarje pri Jelšah, kjer je pred štirimi leti dobil skoraj 20-odstotni delež glasov, še šolska ministrica Simona Kustec, pravosodni minister Marjan Dikaučič in minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Vendar pa v Konkretno dodajajo, da se bo pred končno odločitvijo o kandidaturah tudi za ministre preverilo, kolikšno podporo uživajo na terenu.
Tudi trije sedanji poslanci SNS se bodo potegovali še za en mandat; predsednik stranke Zmago Jelinčič v dveh volilnih okrajih: Slovenskih Konjicah in Slovenski Bistrici. Na kandidatni listi SNS pa bo tudi poslanec Robert Polnar, ki je kljub izključitvi iz stranke Desus še vedno v njeni poslanski skupini.
Simonovič naj bi v kratkem izstopil iz Desusa
Odhod iz stranke upokojencev pa napoveduje poslanec Branko Simonovič. Kot nam je dejal včeraj, bo izstopil takoj, ko bo predal funkcijo predsednika izolskega občinskega odbora Desusa. To naj bi se zgodilo po nedeljskem referendumu v Izoli. V katero stranko se bo preselil, Simonovič še ni želel razkriti, ima pa po njegovih besedah več ponudb. Kot je mogoče slišati v političnih vrstah, bi se utegnil pridružiti bodisi NSi bodisi Počivalškovi stranki ali pa stranki Aleksandre Pivec Naša dežela.
Simonovič je že sklenil, da bo na aprilskih državnozborskih volitvah ponovno kandidiral. Za to pa naj se ne bi odločila Ivan Hršak in Franc Jurša. Slednji po besedah prvaka stranke upokojencev Ljuba Jasniča ostaja zvest Desusu in je izrazil pripravljenost, da bo prispeval podpis za vložitev strankine kandidatne liste za državnozborske volitve. Hršak se na povabilo predsednika stranke upokojencev na pogovor (še) ni odzval.
Jasnič sicer pričakuje, da bo Desus oblikoval skupno kandidatno listo s stranko Lide Igorja Zorčiča in s stranko, ki jo ustanavlja Robert Golob. O tem potekajo po Jasničevih navedbah resni pogovori, ki so vsebinsko že precej daleč, partnerji pa so enakopravni. Med kandidati naj bi bil tudi prvak Desusa, prav tako naj bi bili na skupni listi omenjenih treh strank poslanci nepovezane poslanske skupine. To bi tudi pomenilo, da bi lahko skupno kandidatno listo vložili s podpisi vsaj treh poslancev in jim torej ne bi bilo treba zbirati podpisov volilcev po volilnih enotah.
