Shoppster na slovenskem trgu deluje že tri leta. Je bilo leto 2019 pravi čas za lansiranje spletne trgovine?

Pravijo, da ni dobrega ali slabega časa za začetek projekta, temveč obstajajo le slabi in dobri projekti. Odvisno od tega določeni preživijo na daljši rok, drugi pa ne.

Mi smo še vedno tukaj in odločno rastemo, zato si upam trditi, da smo kar nekaj stvari naredili prav .  V bližnji preteklosti je večini spletnih trgovin dodatno pomagal koronavirus, ki je pospešil hitrost širjenja uporabe spletnih trgovin. Seveda si nikakor ne želimo, da se kaj podobnega ponovi v prihodnosti.

Katere rezultate ste dosegli v zadnjih treh letih, na katere ste še posebej ponosni?

Ponosni smo na veliko stvari. Predvsem nas veseli zaupanje naših kupcev. Imamo bazo zvestih kupcev, ki se k nam redno vračajo, hkrati pa nam iz meseca v mesec uspeva strmo povečevati število novih kupcev. Posledično dosegamo strmo rast poslovanja od samih začetkov projekta, ta rast pa se še dodatno pospešuje v letošnjem letu.

V ozadju to pomeni, da nenehno izboljšujemo našo ponudbo z dodajanjem novih kategorij in blagovnih znamk. Danes ponujamo krepko čez 200.000 izdelkov in v prihodnosti se bo obseg ponudbe dodatno povečal, saj želimo biti zvesti našemu sloganu »vse na enem mestu«. Hkrati smo zelo pozorni pri oblikovanju naših cen, saj želimo resnično ponuditi kupcu najboljšo možno ceno.

Nenehno izboljšujemo tudi storitve naše spletne trgovine in celotno uporabniško izkušnjo. Naj gre bodisi za tehnične izboljšave, ki so skrite očem končnih uporabnikov ter gre za optimizacijo in pohitritev internih procesov, bodisi za neposredne izboljšave za naše uporabnike. Pred kratkim smo npr. spremenili, skrajšali ter poenostavili postopek naročanja in dodali več kot 1000 prevzemnih točk, na katerih lahko naši kupci prevzamejo svoje pakete.

V kolikšni meri potrošniki danes zaupajo spletnim nakupovalnim platformam? Ali so potrošniki pridobili zaupanje v Shoppster?

Po statističnih podatkih Eurostata za leto 2021 je v Sloveniji 79 % ljudi kupovalo na spletu. Če izhajam iz tega podatka, je razširjenost uporabe spletnih trgovin dobra in upal bi si trditi, da posledično obstaja potrebno zaupanje in razumevanje delovanja spletnih trgovin. Zaupanje v Shoppster prav gotovo že obstaja, kar potrjuje naša uspešna rast, kot sem že omenil. Seveda nas čaka še veliko dela in priložnosti, da izboljšamo tako ponudbo kot kakovost storitev in posledično okrepimo zaupanje v Shoppster.

Seveda se moramo zavedati, da spletno trgovanje soustvarja širok spekter poslovnih subjektov, ki vplivamo na kakovost ponujene storitve in zaupanje potrošnikov. Tukaj imam v mislim same trgovine, ki so najbolj viden del tega ekosistema, dobavitelje in proizvajalce, ki priskrbijo oziroma proizvajajo proizvode v ponudbi, logistična podjetja, ki poskrbijo za skladiščenje in pravočasno dostavo naročenega, ter finančne ustanove, ki zagotavljajo različne načine plačila. Vsi mi moramo delovati usklajeno, da bo končen rezultat za našega kupca kakovostna storitev in konkurenčna cena.

Glede na to da ste bili zadnje desetletje zaposleni na podobnih položajih v Nemčiji in Švicu me zanima, v kolikšni meri ste zadovoljni z razvojem spletnega nakupovanja v Sloveniji? Kje smo in kje bi morali biti?

V Sloveniji smo lahko ponosni na veliko stvari in v marsičem smo primerljivi s standardni in trendi spletne trgovine v zahodni Evropi. Sicer potrebujemo nekaj časa za adaptacijo novitet, ki se večinoma pojavijo najprej na razvitejših trgih, vendar pa se ta čas adaptacije nenehno skrajšuje s tem, ko svet postaja manjši.

Danes, tako z vidika ponudbe – kaj vse se da kupiti na spletu-kot tudi z vidika same uporabniške izkušnje – kako poteka sam nakup in katere spremljajoče storitve in načini plačila so na voljo –nimamo večjih pomanjkljivosti v primerjavi z razvitejšim delom Evrope.

Nekoliko nas tepe naša “majhnost”, verjetno podobno kot v drugih panogah. Določene storitve in rešitve so predrage za proračune naših podjetij ali pa smo premajhen trg, da bi jih ponudniki ponudili na našem trgu. Na tem mestu mi na pamet padejo določeni oglaševalski formati na Googlu, ki jih v Sloveniji ni na voljo. Zanimivo bo videti, kako hitri in dobri bomo v adaptaciji novih AI tehnologij in koliko časa bomo potrebovali, da ta tehnološki potencial začnemo uporabljati v praksi.

Levji delež tega razvoja so predvsem v začetnih fazah razvoja spletnega nakupovanja oddelale spletne trgovine, ki so danes naša konkurenca. Oni so zaslužni za ustvarjanje tega načina nakupovanja in gradnjo postopnega zaupanja kupcev v ta način poslovanja v Sloveniji, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.

Kako bosta inflacija in kriza vplivali na industrijo spletnega nakupovanja v Sloveniji in regiji? Kaj lahko pričakujemo?

Inflacija je res velik izziv za spletno poslovanje, kot je verjetno za večino poslovnega sveta. V našem primeru inflacija namreč neposredno povišuje stroške nabave blaga in tudi stroške transporta, kar neizogibno povečuje cene izdelkov za končnega kupca. Po drugi strani inflacija spreminja vedenje kupcev, saj se jim kupna moč zmanjšuje, posledično se zmanjšuje potrošnja in poveča  njihova cenovna občutljivost.

Te negativne dejavnike poskušamo ublažiti s čim bolj konkurenčnimi cenami, da je naša ponudba še vedno sprejemljiva za naše kupce. Zelo pomembno je tudi razumevanje kupčevih potreb in želja, kateri izdelki se še vedno kupujejo in kje se prodaja zniža ali ustavi zaradi krize. Stremimo k nenehnemu izboljševanju in optimizaciji internih procesov in stroškov. Tukaj bo prišlo do pohitritve adaptacije novih tehnologij kot je AI, ki lahko prinesejo veliko izboljšav na različnih področjih našega poslovanja.

Sicer pa menim, da ne bo večjih sprememb v pomenu in poziciji spletnega nakupovanja v današnji družbi. Kvečjemu bo ta pomen samo večji v obdobju krize, saj so v povprečju cene izdelkov na spletu nižje. Zaradi enostavnosti in preglednosti spletne ponudbe pa je ugodne cene na spletu relativno lahko poiskati. Skratka, glede na predhodno omenjeno cenovno občutljivost kupca v krizi, je to lahko dodaten argument zakaj kupovati na spletu.

Kateri so ključni izzivi in priložnosti podjetja pri usklajevanju dobičkonosnosti in hitre rasti na področju spletnega nakupovanja?

Če želite zgraditi spletno trgovino, ki svojim kupcem ponuja kar najširšo ponudbo, kar je želja in cilj Shoppsterja, je za postavitev takšnega poslovnega modela potreben velik finančni vložek. Posledično mora podjetje z velikimi naložbami ustvariti resne prihodke, ki omogočajo pokritje teh ogromnih investicij in na koncu dobičkonosnost.

To pomeni, da mora podjetje dosegati agresivno rast prihodkov, poleg tega pa nenehno graditi in izboljševati spletno trgovino, storitve, ki jih ponuja, procese v ozadju, povečevati asortima, vlagati v ljudi in marketing. Čarovnija je vedeti, v kaj investirati v danem trenutku in kaj bo imelo največji učinek v najkrajšem možnem času, a hkrati ne izgubiti izpred oči dolgoročne strategije podjetja.

Obstaja splošno pravilo o evoluciji spletne trgovine. V prvi fazi je digitalna trgovina predvsem IT podjetje, to je obdobje, ko se postavljajo temelji celotnega poslovanja. V drugi fazi, ko podjetje začne ustvarjati več prihodkov, se kompleksnost poslovanja poveča, kar se največkrat kaže v strmem povečanju logističnih izzivov, zato je v tej fazi poudarek na optimizaciji logističnih procesov in rešitev ter odpiranju novih skladišč. Šele v tretji fazi, ko imamo IT in logistiko stabilizirano, postane digitalna trgovina resnična trgovina, kjer se osredotočiš na svojo ključno dejavnost. Poleg tega se v vseh treh fazah ukvarjaš s kreiranjem prave ponudbe in s trženjem, ki sta znanost zase in zahtevata poznavanje trga, konkurence, digitalnih tehnologij, marketinških pristopov v različnih kanalih itd. Pogosto imam občutek, da smo pri nas velikokrat v vseh treh fazah hkrati.

Kakšni so nadaljnji strateški načrti Shoppsterja? Ali načrtujete nadaljnjo širitev na nove trge?

Predvsem se fokusiramo na pridobivanje zaupanja naših obstoječih in novih kupcev. Krepili bomo kakovost naše ponudbe po konkurenčnih cenah z dodajanjem novih izdelkov, blagovnih znamk in kategorij. Nadaljevali bomo z izboljševanjem uporabniške izkušnje in nabora storitev za naše kupce. Načrtujemo tudi širitev na nove trge, o konkretnih imenih držav in datumih pa ne želimo govoriti dokler ne oddelamo svoje domače naloge in pripravimo vse potrebno za vstop na nove trge.