Smo Evropejci na robu izumrtja?

Evropa je na robu demografske prelomnice. Dejstva so neizpodbitna: število rojstev že več kot desetletje zaostaja za številom smrti. Leta 2023 se je v EU rodilo 3,7 milijona otrok, umrlo pa je 4,9 milijona ljudi. To neravnovesje ne bo kratkotrajno – vse projekcije kažejo, da bo prisotno do konca tega stoletja.

Rodnost v EU je leta 2023 znašala povprečno 1,38 otroka na žensko – to je daleč pod stopnjo potrebne za preprosto nadomeščanje prebivalstva (2,1). V številnih državah, zlasti v južni in vzhodni Evropi, so številke še nižje. Italija, Španija in Bolgarija se približujejo vrednosti 1,1. Tudi v Sloveniji se je leta 2023 rodilo najmanj otrok - 16.989, stopnja rodnosti pa je bila 1,5. Leta 2024 je bilo porodov še manj, številka je padla še za 130.

Ob tem se povprečna starost prebivalstva nenehno viša – v zadnjih desetih letih se je povprečna starost prebivalca v EU povečala za več kot tri leta.

Ti podatki niso le številke. Pomenijo manj učiteljev, zdravstvenega osebja, inovatorjev, podjetnikov. Pomenijo večje breme za pokojninske in zdravstvene sisteme, večjo izolacijo starejših ter izgubo družbene dinamike.

Evropa se danes prazni. Prof. Jean-Didier Lecaillon je v svoji nedavni predstavitvi opozoril, da se od leta 2012 evropsko prebivalstvo v številnih regijah dejansko zmanjšuje – in da ta »demografska zima« ni več oddaljena prihodnost, temveč aktualna realnost. Najhitrejši upad prebivalstva beležijo podeželske regije, kjer se mlade družine ne morejo več preživljati, in kjer manjkajo osnovne storitve, ki bi jim omogočile dostojno življenje.

Evropska unija ima zato dve možnosti: ali se temu razvoju prilagodi z nižjimi cilji, manjšim BDP, kasnejšo upokojitveno starostjo, zmanjšanjem socialnih pravic in uvozom delovne sile, ali pa sprejme ambiciozen, pozitiven odziv: vzpostavitev dolgoročne, razvojne družinske politike.

Zato bi morala biti družinska politika osrednji element vseh nacionalnih in evropskih strategij – ne podružnica socialne politike. Ne gre le za denarne transferje, ampak za celovito podporo: ugodno davčno politiko za družine, dostopno predšolsko varstvo, fleksibilne oblike dela, stanovanjsko politiko, ki je naklonjena mladim, in kulturo, ki vrednoti starševstvo.

Zmotno bi bilo družinsko politiko obravnavati kot ideološko vprašanje. Gre za strateško odločitev – ali bomo v prihodnje družba ustvarjalnosti, solidarnosti in razvoja ali pa družba znižanih ambicij, v kateri bomo obstoječe vire vse težje razporejali med vedno več starejših in vedno manj delovno aktivnih.

Evropa ne sme zamuditi tega trenutka. Skupina ELS zato poziva k ukrepanju za podporo družinam v Evropi. Poudarjamo potrebo po močnejši podpori zaposlenim staršem, enakomerni delitvi skrbi za otroke med moškimi in ženskami, politikah za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, večji medgeneracijski solidarnosti ter pametnejših demografskih strategijah, ki cenijo življenje, ponovno gradijo družbeno zaupanje in opolnomočajo starejše državljane. To so le nekateri izmed predlogov in usmeritev demografske politike v sprejetem stališču skupine ELS z naslovom »Zagotavljanje prihodnosti Evrope z družinami, solidarnostjo in medgeneracijsko odgovornostjo«

»Zavezani smo k spodbujanju medgeneracijske solidarnosti in zagotavljanju trajnostnih rešitev. Prihodnost Evrope je odvisna od trajnostnih demografskih politik, ki cenijo človeško življenje in družbeno zaupanje,« je še poudarila Tomc.

*Naročnik oglasa je pisarna evropske poslanke Romane Tomc (SDS)