V obdobju, ko inovacije poganjajo svetovno gospodarstvo, je razumevanje zapletenosti intelektualne lastnine (IL) ključnega pomena tako za posamezne ustvarjalce kot za podjetja. Z Žigo Lampetom, direktorjem strateškega razvoja pri Gospodarski zbornici Slovenije, smo se pogovarjali o različnih vidikih intelektualne lastnine; od njenega temeljnega pomena pri zaščiti ustvarjalnih in intelektualnih dosežkov do porajajočih se izzivov in priložnosti v digitalni dobi. Lampetova spoznanja so še posebej pomembna glede na njegovo vlogo pri usmerjanju strateških pobud na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer vpliva na stičišče inovacijskih, poslovnih in pravnih okvirov.
Kaj vse zajema intelektualna lastnina in zakaj je pomembna tako za posameznike kot za podjetja?
Vključuje pravice, povezane z ustvarjalnimi in intelektualnimi dosežki posameznikov ali podjetij, kot so patenti, avtorske pravice, blagovne znamke, modeli in tudi poslovne skrivnosti. Pomembna je za posameznike, saj varuje njihove intelektualne stvaritve ter za podjetja, saj jim omogoča izključne pravice do uporabe in komercializacije njihovih inovacij.
Zakaj se še vedno dogajajo kršitve intelektualne lastnine? Je to zaradi pomanjkanja znanja? Katere so tiste najpogostejše napačne predstave ali področja, kjer se ljudje navadno ne zavedajo svojih pravic in odgovornosti v zvezi z intelektualno lastnino?
Razlogi za kršitve so lahko raznoliki, verjetno v največji meri vključujejo pomanjkanje ozaveščenosti, nepravilno izvajanje zakonodaje in težave pri uveljavljanju pravic. Katere so pogoste napačne predstave ljudi bi težko povedal, a zagotovo vključujejo nezadostno razumevanje pravic intelektualne lastnine, pomanjkanje zavedanja o lastnih pravicah ter zmotno prepričanje, da so majhna dejanja kršitve sprejemljiva. Vsi smo že kdaj uporabili kakšno sliko ali graf za katerega nismo navedli vira ali imeli pravice, pa se tega nismo niti zavedali.
Kako zaščita intelektualne lastnine, kot so patenti in blagovne znamke, spodbuja podjetja in posameznike k vlaganju v raziskave, razvoj in inovacije?
Ponuja pravno varstvo, ki spodbuja vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije. Kot že povedano, podjetjem omogoča izključne pravice do uporabe in komercializacije. Povečuje zaupanje naročnikov in poslovnih partnerjev ter investitorjev, saj varuje naložbe in omogoča tržno konkurenčnost. Po drugi strani pa se v procesu inoviranja vse več podjetij povezuje z drugimi deležniki, tako imenovano odprto inoviranje, kjer pa je ureditev intelektualne lastnine še toliko bolj ključna. Skleniti se morajo jasni pogodbeni sporazumi med sodelujočimi stranmi, ki določajo pogoje za uporabo in zaščito intelektualne lastnine.
V zadnjem času se veliko govori o odprtem inoviranju. Nam lahko razložite kaj to je? Zakaj je pomembno, kakšne prednosti oz. možnosti partnerstva prinaša podjetjem in kakšne so pasti takega načina inoviranja? Ali lahko opišete nekaj primerov takega načina inoviranja?
Odprto inoviranje je koncept, ki spodbuja sodelovanje z zunanjimi partnerji pri inovacijah, tu govorimo od raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, podjetij znotraj verige, torej dobavitelji, kot naročniki, do končnih uporabnikov in javnosti, kot recimo študentov. Prednosti vključujejo dostop do zunanjega znanja, zmanjšanje stroškov razvoja in pospeševanje časa do trga. Pasti vključujejo izzive pri upravljanju intelektualne lastnine, tveganja razkritja in ohranjanje konkurenčne prednosti. Za učinkovito upravljanje intelektualne lastnine je priporočljivo, da se sklenejo jasni pogodbeni sporazumi med sodelujočimi stranmi. Ti sporazumi določajo pogoje za uporabo in zaščito intelektualne lastnine.
V analizi stanja inovativnosti v slovenskem gospodarstvu v letu 2022 je podatek o deležu podjetij, ki se ukvarjajo z inovacijami in zaščito intelektualne lastnine. Kaj so ključni izsledki te analize in kako odraža stanje inovativnosti v Sloveniji?
Izsledki naših analiz, kot tudi EU Innovation scoreboarda, kažejo na to, da imamo v gospodarstvu še veliko kapacitet v inovacijski zmogljivosti. Naša analiza je pokazala, da ima samo 13 % podjetij konkretno pripravljeno in opredeljeno inovacijsko strategijo. 15 % jih ima vzpostavljen interni inovacijski sistem. 8 % podjetij ima med zaposlenimi najmanj eno osebo, ki je 100 % dodeljena za inoviranje. Medtem ko je analiza EU Innovation scoreboard pokazala, da so najbolj kritični vsi kazalniki v skupini vlaganj podjetij. To so vlaganja podjetij v raziskave in razvoj, vlaganja v inovacije, ki niso del raziskav in razvoja ter stroški za inovacije na zaposlenega. Kar je tu zaskrbljujoče je, da ne samo, da smo pod povprečjem EU na teh kazalnikih, ampak da od leta 2016 konstantno padamo.
Bi lahko podali vpogled v izzive, s katerimi se podjetja v Sloveniji ali drugje lahko soočajo, ko se odločajo za zaščito svoje intelektualne lastnine s patenti, blagovnimi znamkami ali modeli, in kateri dejavniki vplivajo na njihove izbire pri tem?
Podjetja se soočajo s številnimi izzivi pri odločanju o zaščiti svoje intelektualne lastnine, vključno s finančnimi stroški, dolgotrajnimi postopki, potrebo po globalnem usklajevanju, hitrimi spremembami v tehnologiji ter tveganjem kršitev. Strateško usmerjanje, razumevanje notranjih znanj in alternative zaščite so ključni dejavniki, ki vplivajo na odločitve podjetij glede patenta, blagovne znamke ali modela, pri čemer je potrebno ravnovesje med zaščito in konkurenčnostjo na trgu. Predvsem pa je tu pomembno, da ni nekakšne policije, ki bi nadzorovala intelektualno lastnino, vsak imetnik pravice mora sam nadzorovati kršitve, jih prijaviti in mora biti pripravljen sprožiti sodne spore.
Kako se je področje zaščite intelektualne lastnine razvilo v zadnjih letih z napredkom tehnologije in spremembami v svetovnih poslovnih praksah?
V zadnjih letih je področje zaščite intelektualne lastnine doživelo dinamičen razvoj, ki ga je pospešil tehnološki napredek in spremembe v poslovnih praksah. Digitalna tehnologija, poudarek na podatkih in analitiki, globalizacija, spremembe v patentni zakonodaji ter premik k odprtemu inoviranju, so ustvarili nove izzive in priložnosti. Tu je še umetna inteligenca kjer je še veliko nedorečenega. Prilagajanje pravnih in tehnoloških pristopov je ključno, saj podjetja iščejo učinkovite načine za zaščito svoje intelektualne lastnine v nenehno spreminjajočem se poslovnem okolju. Temu se prilagajajo tudi patentni sistem, tako je 1. junija 2023 začel veljati nov Enotni patentni sistem. Ta poenostavi in poceni postopek, ki ima enotni učinek in velja v 17 državah EU – tudi v Sloveniji.
Kateri so nekateri nastajajoči izzivi in priložnosti na področju intelektualne lastnine, zlasti v digitalni dobi?
V digitalni dobi se pojavljajo kompleksni izzivi in priložnosti na področju intelektualne lastnine. Digitalno piratstvo, zaščita podatkov, odprto kodiranje in hitro spreminjajoče se tehnologije predstavljajo izzive, saj lahko ogrožajo varstvo pravic. Hkrati pa digitalna doba prinaša priložnosti, kot so nove oblike distribucije in licenciranja, uporaba blockchain tehnologije za sledenje pravicam, digitalna analitika za boljše upravljanje intelektualne lastnine ter povezljivost in internet stvari, ki odpirata nova področja inovacij. Celovit pristop k tem izzivom in priložnostim je ključen za oblikovanje uspešnih strategij v digitalnem poslovnem okolju.
Kako v kontekstu intelektualne lastnine koncept odprtokodne programske opreme ali odprte inovacije vpliva na tradicionalne modele zaščite IP?
Koncept odprtokodne programske opreme (OSS) in odprte inovacije pomembno vpliva na tradicionalne modele zaščite intelektualne lastnine (IP). V odprtokodnem okolju je poudarek na deljenju in sodelovanju, kar postavlja izzive za tradicionalne licenčne modele. Podjetja, ki sledijo odprti inovaciji, spodbujajo sodelovanje med organizacijami in deležniki, kar zahteva prilagodljive pristope k licenciranju in varstvu pravic. Kljub temu se mnoga podjetja zdaj usmerjajo k hibridnim pristopom, ki združujejo prednosti odprte inovacije in tradicionalnih modelov, kar omogoča boljše izkoriščanje in varovanje intelektualne lastnine v digitalni dobi.
Ali lahko navedete primere industrij ali sektorjev, kjer ima intelektualna lastnina posebej ključno vlogo pri spodbujanju inovacij in poslovnega uspeha?
Farmacevtska industrija, kjer so patenti na zdravila ključni za spodbujanje inovacij v raziskavah in razvoju ter omogočajo podjetjem zaslužek z zaščito njihovih terapevtskih odkritij. Informacijska tehnologija, kjer so patenti na programske rešitve in avtorske pravice temeljne za konkurenčnost v IT-industriji, kjer inovacije pogosto oblikujejo nove tehnološke paradigme. Avtomobilska industrija, kjer so vsem poznane blagovne znamke in so oblikovalski patenti ter tehnološke inovacije ključni za diferenciacijo in konkurenčnost.
Kako startupi in mala podjetja z omejenimi viri krmarijo v zapletenem svetu zaščite intelektualne lastnine in katere strategije lahko uporabijo za zaščito svojih inovacij?
Pri startupih je zaščita intelektualne lastnine ključna, ne samo iz vidika konkurenčne prednosti, ampak tudi iz vidika pridobivanja investitorjev. Pri tem se je na voljo kar nekaj podpornih instrumentov kjer lahko startupi dobijo sredstva za takšne stroške.
