Železniški muzej: kjer para še vedno puha in kolesa pripovedujejo zgodbe

Zamisel o muzeju je zaživela sredi 20. stoletja, ko so železničarji želeli ohraniti del svoje dediščine prav tam, kjer je nekoč dišalo po premogu in se je dvigovala para. Z leti so zbirali lokomotive, delovno opremo, signalnovarnostne naprave, dokumentacijo in umetniška dela ter ustvarili eno najcelovitejših zbirk tehniške dediščine v Sloveniji.

Danes muzej deluje v dveh objektih – v rotundi, kjer kraljujejo mogočne parne lokomotive, in v razstavnem prostoru, ki prikazuje razvoj signalizacije, gradnje prog in telekomunikacijskih sistemov. Med dragocenimi eksponati izstopajo najstarejša lokomotiva SB 29.718 iz leta 1861, skoraj 23 metrov dolga SŽ 33-037 iz druge svetovne vojne in najtežja SŽ 06-018, ki napolnjena s premogom in vodo tehta kar 160 ton. Ob njih se obiskovalci lahko ustavijo v prometnem uradu iz časov Avstro-Ogrske, si ogledajo zbirko železničarskih uniform in slike Staneta Kumarja, slikarja, ki je železnico ujel kot simbol gibanja, moči in romantike.

Jesensko-zimske prireditve v muzeju

Čeprav varuje dediščino, muzej ni tih in zaprašen prostor. Živi s svojim občinstvom – tudi letos v novembru in decembru, ko obiskovalce privabljajo s prireditvami, ki povezujejo druženje, kulturo in izobraževanje. Kostanjev piknik, Ta veseli dan kulture in Praznična vrtna železnica bodo spremenili muzejski prostor v živahno prizorišče otroškega navdušenja in toplih srečanj. Najmlajši se vozijo z vlakom vrtne železnice po 500 metrov dolgi progi, starejši pa obujajo spomine in poslušajo zgodbe tistih, ki so železnico soustvarjali.

Prav ta preplet tehnične dediščine in družabnega dogajanja daje muzeju poseben pomen. Ni le arhiv preteklosti, temveč prostor doživetij, kjer se srečujejo generacije in spomini. Železniški muzej Slovenskih železnic že več kot štiri desetletja povezuje raziskovanje in izobraževanje ter obiskovalcem približuje čas, ko je bila železnica srce napredka.

Muzej ostaja kraj, kjer zgodovina ni zaključeno poglavje, ampak neprekinjena pot – podobno kot tirnice, ki se izgubljajo v obzorju. Odprt je od torka do nedelje med 10. in 18. uro, na Parmovi 35 v Ljubljani. Vse leto ponuja prireditve za vse generacije, več informacij pa je dostopnih na spletni strani Železniškega muzeja Slovenskih železnic.