Iz kosti davno preminulih ljudi sestavljajo sestavljanko

avtor:

Suzana Lovec

26. sep 2026. 05:17

| Podkast

komentarjev

Dodajte N1 med priljubljene vire na Googlu Več o tem

Deli

Dr. Tamara Leskovar je bioarheologinja. Je znanstvenica, ki preučuje posmrtne ostanke davno preminulih ljudi, da nam lahko pripoveduje zgodbe o njih. Ena od zgodb, ki jo razkriva za N1, je, da je imel oče iz četvernega groba pri Bledu – kugo.

Oglaševanje

Pogovor glejte tu:

Če želite pogovor le poslušati, lahko to storite tu:

Dr. Tamara Leskovar je bioarheologinja in opravlja analize posmrtnih ostankov, ki jih izkopljejo na arheoloških najdiščih. Prazgodovina, antika ... Na podlagi raziskav lahko izvemo marsikaj. Tako v naši oddaji N1 podkast razkrije nekaj, kar, kot pravi, še ni bilo objavljeno. Moški iz tako imenovanega četvernega groba s Pristave pri Bledu je imel kugo.

Sočasno so bili z njim pokopani še trije ljudje; raziskave so pokazale, da so bili to njegovi otroci. Raziskava, ki je pokazala, da je imel kugo, pa pred leti sploh ne bi bila mogoča. Napredek je na tem področju zadnja leta izjemno hiter. Gre sicer za grob, ki je bil odkrit že pred mnogimi leti. Pokopani v njem pa so živeli v času pozne antike.

Kako potekajo takšne raziskave? Kaj vse lahko izvemo?

Iz pogovora: Kuga pred 1600 leti

Leskovar: "Gre za najdišče, ki je iz časa Justinijanove kuge; in oče je zagotovo umrl za kugo. Je potrjena z analizami DNK. Ta mi je mogoče ostal najbolj v spominu v zadnjem času."

Lovec: "Na kakšen način pa recimo ugotovite, da je imel kugo?"

Leskovar: "Delale se so analize DNK patogenov. In sicer smo vzeli zob. Poslali smo ga na Max Planck inštitut v Nemčijo. Oni imajo prav posebno proceduro. So analizirali zobe in pri očetu so ugotovili pozitivno prisotnost Yersinie pestis."

Lovec: "In sklepate, da so jo imeli tudi otroci, ker so bili sočasno pokopani?"

Leskovar: "Najverjetneje. Pri njih se na žalost ni ohranila, ampak če se ne ohrani, še ne pomeni, da tega ni bilo. Govorimo o stvari, ki je stara 1.600 let. Verjetno pa ja, gre za očitno sočasen pokop."

Dr. Leskovar je zaposlena na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Oddelek za arheologijo. Študirala je v Ljubljani, magisterij prav iz tega področja, s katerim se ukvarja, pa je opravila v Veliki Britaniji. Kot mlada raziskovalka je bila v Združenih državah Amerike, doktorirala pa je na filozofski fakulteti s temo: Vpliv lastnosti fizičnega okolja in njegovih sprememb na ohranjanje podpovršinskih arheoloških ostalin in-situ.

Iz pogovora: Je minljivost vseprisotna, misli nanjo ves čas?

Lovec: "Vas ta minljivost, ves čas imate namreč pred seboj ljudi, ki so umrli ... je zato za vas minljivost mogoče nekaj, kar je vsak dan na repertoarju v vašem miselnem procesu?"

Leskovar: "Presenetljivo ne. Kar se je močno spremenilo ... odkar imam otroke, pri posmrtnih ostankih otrok mogoče malo drugače gledam na stvari, ker je vseeno malo bolj občutljivo. Potem kar naenkrat vidiš te vzporednice. Na svojo minljivost pa niti ne."

Kaj boste slišali v pogovoru? Znanost daje odgovore o ljudeh, ki so živeli ...

kaj izve že "na pogled"
česa vse pred in po izkopavanji ne vidimo, so pa za arheologe zelo pomembne stvari
DNK
kaj nam povejo analize izotopov
fascinantna spoznanja o prehrani, ki so jo imeli ljudje, ki so že stoletja mrtvi: kako raziskovalci to izvejo iz kosti
kaj izvemo iz zoba, kaj iz kosti
različne vrste pokopov in razlike v raziskovanju zaradi tega
zakaj je šla v tujino in zakaj je vedno vedela, da se bo – z novimi znanji – vrnila v Slovenijo
kako prehrana vpliva na telo in kako telo "ne laže"
odnos do ljudi, katerih posmrtne ostanke analizira; spoštljivost ...
ali nosi te osebe tudi "s sabo"
odnos do minljivosti
sodelovanje z Brusljem, Dunajem, Nemčijo ...
kako hiter je napredek na tem področju in kaj to pomeni

Na začetku poletja so slovenski mediji in ljubljanska univerza poročali o velikem uspehu – analiza, ki je bila objavljena v ugledni reviji International Journal of Legal Medicine v članku z naslovom Global trends in DNA research on aged human skeletal remains: a bibliometric analysis (1989-2024), je izpostavila vlogo znanstvene svetnice in izr. prof. dr. Irene Zupanič Pajnič z Inštituta za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ob tem pa bibliometrična analiza kot vidno izpostavljeno raziskovalko prepoznava tudi doc. dr. Tamaro Leskovar.

Celoten pogovor z njo lahko poslušate ali gledate zgoraj ...

Iz pogovora: Multidisciplinarni pristop kot puzle

Leskovar: "To pomeni, da združimo vse, kar dobimo iz teh različnih analiz; da vidimo eno zgodbo, da sestavimo sestavljanko. DNK nam da en del podatkov, izotopi nam dajo drugi del podatkov. Neka splošna antropologija, osteologija nam da en del podatkov, neko ozadje nam da spet en del podatkov ... da vse te stvari združimo skupaj in poskusimo ustvariti neko čim bolj popolno sliko."

Lovec: "Kot puzle."

Leskovar: "Točno to, da sestavimo skupaj."

Radi gledate ali poslušate pogovore v N1 podkastu s Suzano Lovec?

Na N1 podkast s Suzano Lovec se lahko naročite na platformah APPLE PODCASTS, SPOTIFY, SOUNDCLOUD, CASTBOX in DEEZER in tudi na našem YouTubovem kanalu, najdete pa jih tudi na Metroplayu in Eonu. Vsi N1 podkasti s Suzano Lovec so zbrani tudi na naši podstrani Podkast. Nekatere od zadnjih vam ponujamo tudi tu spodaj.