Katastrofa v Nepalu je posledica sprememb, zaradi katerih so na udaru tudi Alpe

Uničujoča hudourniška poplava, ki je prizadela obmejna območja Nepala in Tibeta, je okrepila strahove, da podnebna kriza vpliva na geološko stabilnost gorskih in polarnih območij ter s tem ogroža milijone ljudi, piše Guardian.

Satelitski posnetki kažejo, da je bil glavni vzrok smrtonosnega vala blata, vode in ledu, ki je v sredo drvel po reki Bhote Koshi, podor ledenika visoko v Himalaji. Odnesel je stavbe in ceste, vsaj 630 ljudi je umrlo, 3.000 pa jih pogrešajo.

Sprva so domnevali, da je podor sprožil potres z magnitudo 4,4. Zdaj pa strokovnjaki menijo, da je bilo ravno obratno: potresne sunke je povzročila ogromna gmota ledu, ki se je zrušila na severno pobočje 7.000 metrov visoke gore Langtang Lirung. Udarec je bil tako močan, da so seizmografi zaznali tresenje z magnitudo 5,2.

"Dodatna analiza dolgoperiodnih seizmičnih valov kaže, da sta seizmično energijo povzročila podor ledenika in tok grušča," je sporočil ameriški geološki zavod (USGS).

Plaz ledu in skal je v reko Lhende Khola, pritok reke Bhote Koshi, potisnil velike skale in drug grušč. Po podatkih Mednarodnega centra za celostni razvoj gorskih območij (ICIMOD), medvladne znanstvene ustanove, se je gladina rek nižje po toku v samo 30 minutah dvignila za od sedem do devet metrov.

Znanstveniki še vedno preučujejo natančen potek katastrofe v Himalaji, številni pa opozarjajo, da globalno segrevanje, ki ga povzroča kurjenje plina, nafte in premoga, šibi ledenike in permafrost oziroma trajno zamrznjena tla po vsem svetu.

Neobičajno visoke temperature

Del ledeniške stene se je odlomil v času neobičajno visokih temperatur, zaradi katerih se je najverjetneje talil led, ki je razpokano kamninsko podlago držal skupaj.

Dva dni pred podorom je temperatura tal dosegla najvišjo vrednost v zadnjih dveh letih, je povedal glaciolog dr. Hamish Pritchard z Britanskega antarktičnega inštituta (British Antarctic Survey), čigar raziskovalna skupina je imela merilne senzorje približno deset kilometrov od kraja podora.

"Zaradi tako visokih temperatur je snežna odeja postala manj stabilna, razpoke so se napolnile z vodo, vezi med ledom in kamnino, ki pomagajo ohranjati ledenike na mestu, pa so se odtajale," je pojasnil.

Od začetka leta je območje prizadelo več izrazitih vročinskih valov, ki so zajeli tudi številne druge dele sveta. K nesreči je prispevalo še monsunsko obdobje, saj je obilno deževje razmočilo tla in povečalo vodnatost rek.

Strokovnjaki so na nevarnost takšnih nesreč opozarjali že pred leti. Vodilno znanstveno svetovalno telo Združenih narodov je leta 2023 opozorilo, da bodo območja, ki jih je dolgo povezoval oziroma utrjeval led – od tundre s permafrostom do gorskih ledenikov – z naraščanjem temperatur postajala vse bolj nestabilna.

V visokogorskih območjih je segrevanje še hitrejše

"Vsaka dodatna stopnja segrevanja bo povečala in okrepila prihodnje nevarnosti, povezane z območji kriosfere," je Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) opozoril v svojem šestem sinteznem poročilu. "Poplave, zemeljski plazovi ter pomanjkanje sladke vode zaradi umikanja ledenikov in izgube snežne odeje predstavljajo resno grožnjo gorskim območjem po vsem svetu."

Povprečna svetovna temperatura se vse bolj približuje 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo. V visokogorskih in polarnih območjih pa je segrevanje še hitrejše, saj z izginjanjem snega in ledu izginja tudi njun izolacijski učinek na tla.

Podori ledenikov od Alp do Andov

"S postopnim izginjanjem snega in ledeniškega ledu površje postaja manj odbojno, zato absorbira več sončne energije in se bolj segreva. Skupaj s segrevanjem ozračja to povzroča taljenje gorskega permafrosta," je pojasnil dr. Richard Waller, predavatelj geografije na univerzi Keele. "Visokogorje si lahko predstavljamo kot razpokano kamnino, ki jo skupaj držijo z ledom zapolnjene razpoke. Ko se permafrost in led v teh razpokah talita, se poveča nevarnost takšnih katastrofalnih podorov."

Taljenje spreminja obliko, barvo in trdnost pokrajine ter povzroča nastajanje oziroma širjenje ledeniških jezer. Dolgoročno ogroža tudi izvire številnih rek in s tem oskrbo s pitno vodo prebivalstva nižje po toku. V številnih delih Azije je več sto milijonov ljudi odvisnih od rek, kot sta Ganges in Bramaputra, ki se napajata z vodo iz ledenikov.

Znanstveniki z veliko gotovostjo ugotavljajo, da je umikanje ledenikov posledica globalnega segrevanja, ki ga povzroča človek. Zaradi segrevanja prihaja do podorov ledenikov od Alp do Andov. Raziskava je pokazala, da se je na območju porečja Langtang v Nepalu hitrost izgubljanja ledenikov od leta 1964 povečala za več kot štirikrat.

Takšne spremembe so že večkrat terjale človeška življenja. Manjša poplava je reko Bhote Koshi prizadela julija 2025, leta 2015 pa je potres na gori Langtang Lirung sprožil plaz, ki je uničil vas Langtang.

Medtem ko reševalne službe iščejo trupla žrtev, humanitarne organizacije pa zagotavljajo pomoč preživelim, se vse pogosteje zastavlja vprašanje, kje bi se podobna katastrofa lahko zgodila naslednjič. Waller opozarja, da so lahko ogrožena vsa visokogorska območja z ledeniki in permafrostom, med drugim evropske Alpe, Kavkaz, Himalaja in Andi.

Ker ledeniki postajajo vse bolj nestabilni, Pritchard poziva k boljši pripravljenosti na naravne nesreče. "Več plazov in poplav je neizogibnih, zlasti ker se pred umikajočimi se ledeniki povečujejo ledeniška jezera," je dejal. "Za zaščito ljudi, ki živijo v teh dolinah, so nujno potrebni sistemi zgodnjega opozarjanja," je pozval.