Šef estonske obveščevalne službe: V Moskvi se lahko sprememba zgodi čez noč

Ruski predsednik Vladimir Putin v vojni proti Ukrajini nima več dobrih izbir, meni Kaupo Rosin, vodja estonske obveščevalne službe. Nadaljevanje vojne prinaša vse več vojaških, gospodarskih in političnih tveganj, medtem ko bi ustavitev spopadov del ruske družbe in elite lahko razumel kot znamenje šibkosti, je Rosin povedal v pogovoru za britanski The Telegraph.

"V tem trenutku ima samo slabe možnosti. Vsaka odločitev prinaša drugačna tveganja," je dejal. Po njegovi oceni bi nadaljevanje vojne še povečalo izgube, gospodarske težave in notranje napetosti. To bi lahko vplivalo tudi na Putinovo politično prihodnost, če bi ljudje iz njegove okolice presodili, da je bolje nadaljevati brez njega.

O zmagi ni govora

Rosin trdi, da v ruskem političnem in gospodarskem vrhu ni več resnih pogovorov o popolni zmagi v Ukrajini. Nezadovoljstvo z vojno po njegovih besedah narašča v vseh družbenih slojih – med običajnimi ljudmi, oligarhi in delom politične elite.

Ne pričakuje pa množične revolucije na ulicah. Bolj pomembno se mu zdi razpoloženje ljudi, ki imajo dostop do denarja, orožja in informacij. Prav v teh krogih naj bi razpravljali o različnih scenarijih za konec vojne.

"Če se bo v Rusiji kaj spremenilo, se bo zgodilo zelo hitro in vsi bomo presenečeni. Če se bo to zgodilo, bo prišlo čez noč," je dejal Rosin.

Kot primer ranljivosti ruskega sistema je navedel upor vodje paravojaške skupine Wagner Jevgenija Prigožina junija 2023. Ta je po njegovih besedah pokazal, kako lahko na zunaj še tako trdni režimi v notranjosti v resnici skrivajo šibkosti.

Gospodarski in vojaški pritisk

Rosin ocenjuje, da ruske izgube na bojišču presegajo število novih vojakov, ki jih Moskva uspe rekrutirati. Med največjimi težavami je navedel tudi gospodarstvo: posledice ukrajinskih napadov dolgega dosega na rusko naftno infrastrukturo in zahodnih sankcij.

Ruski proračunski primanjkljaj bi po njegovi oceni letos lahko dosegel okoli 100 milijard evrov (v prvih sedmih mesecih letošnjega leta je narasel na 70 milijard evrov), kar je približno polovica zneska, ki ga država porabi za obrambo. Sankcije Rusiji hkrati otežujejo zadolževanje na mednarodnih trgih.

Moskva bi lahko manko skušala pokriti z višjimi davki ter dodatnimi zahtevami do oligarhov in podjetij. To bi lahko nezadovoljstvo v državi še okrepilo, meni Rosin.

Govorice o novi mobilizaciji

Če bo Kremelj želel vojno nadaljevati z zdajšnjo intenzivnostjo, bo moral najti nove vojake. Rosin meni, da je ena od možnosti nov val mobilizacije.

Po njegovih besedah v Rusiji že krožijo razširjena pričakovanja, da mobilizacija prihaja, zaradi česar se prebivalstvo postopoma navaja na to možnost. Na vprašanje, ali bo Putin takšno odločitev sprejel kmalu, ni dal jasne napovedi. Dejal je, da so možnosti trenutno približno izenačene, sistem pa je na mobilizacijo pripravljen.

Rosin tudi ne pričakuje konvencionalnega ruskega napada na članico Nata v bližnji prihodnosti. Ocenil je, da Putin razume, da peti člen Severnoatlantske pogodbe še vedno velja, zato kratkoročne grožnje ne vidi.