Menu Item
Vse več evropskih mest se odloča za znižanje splošne omejitve hitrosti na 30 km/h. Cone 30 niso več izjema, temveč pravilo. V slovenskih mestih je za zdaj še obratno. Bi se to lahko spremenilo?
Januarja lani so v italijanskem mestu Bologna uvedli drastično spremembo. Na večini ulic v mestu so omejitev hitrosti znižali s standardnih 50 na 30 kilometrov na uro. Višja omejitev je ostala le na glavnih prometnih žilah. Župan mesta Matteo Lepore je potezo označil za “revolucijo, ki bo izboljšala kakovost življenja in način, kako doživljamo javni prostor.” Šlo je za izpolnitev njegove predvolilne zaveze.
Ni šlo brez nasprotovanj. Protestirali so tako nekateri prebivalci kot taksisti, svoj lonček je pristavil celo minister za promet Matteo Salvini, čigar ministrstvo je izdalo tudi posebno odredbo, s katero je zaostrilo pravila za uvajanje cone 30 v mestih.
“Vsak tovrstni ukrep na področju mobilnosti na začetku naleti na precejšnje nasprotovanje ljudi, ker pomeni spremembo v vsakdanjem življenju in navadah. A že po nekaj mesecih je nasprotovanje precej izzvenelo,” nam je v pogovoru prek videopovezave povedala dr. Valetina Orioli, ena ključnih snovalcev nove prometne ureditve v Bologni. “Tudi političnim pritiskom smo se uprli.”
Dr. Orioli je bila vrsto let podžupanja Bologne, z novim letom pa se je vrnila na mesto profesorice prostorskega načrtovanja na Univerzi v Bologni.
Število smrti pešcev: 0
Januarja letos, eno leto po uvedbi nižje omejitve hitrosti, so mestne oblasti v Bologni zmagoslavno najavile rezultate: v primerjavi s povprečjem dveh predhodnih let so zaznali za 13 odstotkov manj prometnih nesreč, 11 odstotkov manj poškodovanih v prometnih nesrečah in kar 50 odstotkov manj smrtnih žrtev. Število smrti pešcev: 0.
Kot navajajo na občinski spletni strani, je trend v Bologni vreden še toliko več, ker je v nasprotju z vsedržavno statistiko. Ta je namreč lani zaznala povečanje števila prometnih nesreč in smrtnih žrtev na ravni države.
V Španiji je 30 km/h že standard
Ne gre zgolj za določitev nižje omejitve hitrosti. Gre za spremembo v miselnosti. Če je bila do zdaj splošna omejitev v mestih 50 km/h, njeno znižanje pa je bilo treba posebej utemeljiti, vse več mest po novem to postavlja na glavo. Splošna omejitev je 30 km/h, njeno zvišanje na posameznih cestah pa je treba posebej utemeljiti.
Bologna ni osamljen primer. Več deset evropskih mest se je v zadnjih letih odločilo za takšno spremembo v prometni politiki, med njimi Zürich, Lyon, Pariz, Bruselj. V Španiji je od leta 2021 omejitev 30 km/h v naseljih uzakonjeni standard za enopasovne ceste. V Walesu so leta 2023 splošno omejitev spustili s 30 na 20 milj na uro (približno 32 km/h). Pionir na tem področju je bil sicer že daljnega leta 1991 Gradec v Avstriji.
Manjša hitrost, manjša nevarnost
Argumentacija je preprosta. Manjša hitrost avtomatično pomeni manj nevarnosti na cesti. Zavorne razdalje se skrajšajo, zorni kot voznikov se poveča, morebitne nesreče pa imajo zaradi manjših hitrosti manj hude posledice. Za vsak odstotek manjša povprečna hitrost namreč za 4 odstotke zmanjša tveganje za prometno nesrečo s smrtnim izidom.
Pešci in kolesarji, najranljivejši udeleženci v prometu, se ob nižjih omejitvah hitrosti počutijo varnejše. Prav tako se zmanjša prometni hrup.
Znižanja omejitve nikjer ne obžalujejo
Da znižana omejitev hitrosti prinese pozitivne učinke, kažejo izkušnje praktično vseh mest, ki so se odločila za takšno potezo. Nobeno od njih odločitve za znižanje omejitve hitrosti ne obžaluje.
Lani objavljena pregledna študija učinkov znižanja omejitve hitrosti v 40 evropskih mestih je pokazala, da znižanje splošne omejitve na 30 km/h v povprečju prinese 23-odstotno zmanjšanje števila prometnih nesreč, 37-odstotno zmanjšanje števila smrtnih žrtev v prometu in 38-odstotno zmanjšanje števila poškodb.
Britanska študija iz leta 2023 navaja 18-odstotno zmanjšanje števila smrtnih žrtev prometnih nesreč po uvedbi omejitve 30 km/h v evropskih mestih.
Ena od britanskih zavarovalnic je zaradi manjšega števila prometnih nesreč že znižala premije avtomobilskega zavarovanja v Walesu, kjer velja splošna omejitev 20 milj na uro. In obljubljajo, da bodo premije znižali tudi v drugih delih države, kjer se bodo odločili za tak ukrep.
Kaj se zgodi z gnečo in izpusti?
Med pomisleki proti znižanju splošne omejitve hitrosti v mestih jasno prevladuje skrb, da bo to upočasnilo promet in s tem podaljšalo čas potovanj. Izkušnje kažejo, da se to sicer dejansko zgodi, vendar je sprememba precej neznatna. Prometni tok namreč postane bolj enakomeren, z manj zaviranji in pospeševanji, kar hkrati omogoči tudi lažje vključevanje s stranskih cest.
Nekateri ukrep znižanja omejitve hitrosti v mestih predstavljajo tudi kot ukrep za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in lokalnega onesnaženja zraka, a v tem primeru podatki niso povsem prepričljivi, saj avtomobilski motorji z notranjim zgorevanjem pri majhnih hitrostih ne delujejo najbolj učinkovito. Hkrati pa je res, da manjše hitrosti pomenijo bolj enakomerno vožnjo z manj pospeševanja in zaviranja. Manjša pa je tudi obraba gum in zavornih oblog, ki predstavljajo nezanemarljiv vir prašnih delcev v mestnem zraku.
“Zgolj postavitev novih prometnih znakov ni dovolj”
Kar zadeva izboljšanje prometne varnosti, pa so dokazi neizpodbitni. “Študije zagotavljajo trdne dokaze, da znižanje omejitve hitrosti na 30 km/h v urbanih okoljih učinkovito zmanjšuje pogostost in resnost prometnih nesreč ter s tem izboljšuje varnost na cestah za vse udeležence,” nam je povedala dr. Mojca Balant, strokovnjakinja za prometno načrtovanje z Urbanističnega inštituta.
Pri tem pa opozarja, da zgolj postavitev prometnih znakov z novo, nižjo omejitvijo ni dovolj. “To je zgolj prvi korak pri zmanjševanju hitrosti v naseljih, saj je finančno manj zahteven in ga je posledično mogoče uvesti hitro ter na večjih območjih.”
A slediti mora tudi preoblikovanje ulic, tako da spodbujajo počasnejšo vožnjo. “Brez preoblikovanja uličnega prostora cesta še vedno sporoča ‘vozi hitro’, znak pa zapoveduje nasprotno,” opozarja dr. Balant. “To lahko vodi v nezadovoljstvo uporabnikov in tudi v nespoštovanje omejitve hitrosti.”
Seveda sta ob znižanju omejitev hitrosti nujna tudi poostren nadzor in kaznovanje kršiteljev, je še poudarila.
“Gre za spremembo v kulturi”
Prav tako pa mora ukrep splošnega znižanja omejitve hitrosti spremljati močna kampanja za ozaveščanje javnosti, za N1 opozarja dr. Valentina Orioli. “Pravzaprav gre za spremembo v kulturi. Samo prometni znaki in nadzor niso dovolj, ljudem je treba predstaviti, da gre za ukrep, ki bo prispeval k varnosti, zdravju in boljšemu počutju vseh. Da moramo vsi skupaj prispevati k spremembi načina rabe javnega prostora.”
“Ulice ponovno služijo človeku, ne človek avtomobilu”
Cone 30 torej v številnih mestih po Evropi niso več izjema, temveč pravilo. V Sloveniji je za zdaj še obratno. Bi se to lahko spremenilo? O tem, da bi morali razmisliti o znižanju omejitve hitrosti v mestih, so na nedavni seji razpravljali člani Podnebnega sveta, posvetovalnega vladnega telesa, ki mu predseduje dr. Žiga Zaplotnik. V kratkem naj bi tudi pripravili konkretne predloge.
Eden najbolj vztrajnih zagovornikov znižanja omejitve hitrosti v mestih na 30 km/h je Matej Praprotnik, neformalni kolesarski župan Ljubljane, sicer pa pomočnik direktorja Radia Slovenija.
“Dovolj dokazov obstaja, da ima omejitev hitrosti na 30 km/h izrazito pozitivne učinke na življenje v mestu,” nam je povedal.
“Bistveno se izboljša varnost aktivnih udeležencev v prometu. Zmanjša se število poti z avtomobilom, posledično je boljši tudi zrak. Več ljudi se odloči za javni potniški promet, hojo in kolesarjenje. Nižja omejitev hitrosti je priložnost, da ulice dobijo nov pomen in ponovno služijo človeku, ne človeku avtomobilu.”
“Poleg varnosti je pomembna tudi pretočnost prometa”
Od slovenskih državnih institucij nismo dobili jasnega odgovora, ali podpirajo znižanje splošne omejitve hitrosti v naseljih na 30 km/h. Vse poudarjajo, da umirjanje hitrosti v naseljih načeloma podpirajo, a predvsem v stanovanjskih soseskah ter v okolici vrtcev, šol in domov za starejše.
Z ministrstva za infrastrukturo so nam denimo odgovorili, da podpirajo “ukrepe, ki zmanjšujejo hitrost, med drugim tudi širitev območij z največjo dovoljeno hitrostjo 30 km/h in območij umirjenega prometa, ter ukrepe za poenotenje meril za določitev tovrstnih območij v stanovanjskih soseskah ter na območju šol, vrtcev in igrišč”.
Podoben je bil tudi odgovor agencije za varnost prometa. Znižana omejitev hitrosti se ji zdi smiselna tam, kjer se pogosto zadržujejo ranljive skupine v prometu. Pred uvedbo splošne omejitve hitrosti na 30 km/h v mestih pa bi bile po njenem mnenju potrebne dodatne relevantne študije in tudi simulacije prometnih tokov po splošni omejitvi. “Poleg varnosti prometa je namreč pomembna tudi njegova pretočnost, ki pa je že danes problem v mestnih središčih in na mestnih vpadnicah.”
“Izdelava posebnih študij ni potrebna”
V posodobljenem Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), ki smo ga konec lanskega leta poslali v Bruselj, je med ukrepi navedena tudi “preučitev učinkov zmanjšanja dovoljene hitrosti v naseljih (30 km/h) in nato uvedba”. Iz dokumenta na strani 176 izhaja, da naj bi v letu 2025 v zvezi s tem izvedli študijo, zakonodajo pa potencialno spremenili leta 2027.
Kot pristojno za ta ukrep je v NEPN navedeno ministrstvo za infrastrukturo. A tam predvidene študije očitno, kot so nam odgovorili ta teden, ne nameravajo naročiti. “Da imajo takšni ukrepi, kot je zniževanje omejitev hitrosti, pozitiven vpliv na varnost cestnega prometa, izhaja že iz pozitivnih svetovnih in evropskih usmeritev, opredeljenih v Okviru politike Evropske unije za varnost v cestnem prometu 2021–2030, zato ocenjujemo, da izdelava posebnih študij na tem področju ni potrebna.”
“Pogosto je to ukrep, ki ga uvede zmagovalcev volitev”
Mateju Praprotniku se zdi, da bi za uvedbo splošne omejitve 30 km/h v Ljubljani potrebovali večjo zavzetost politike. “Veliko strokovnjakov in organizacij to podpira, ključna pa bi bila politična volja. Pogosto je to ukrep, ki ga uvede zmagovalec lokalnih volitev. Tako je bilo v Bruslju in Bologni. Vem, da nekateri v Mestni občini Ljubljana podpirajo podobne ukrepe, a so ta hip še tiha manjšina.”
V Sloveniji si po njegovih besedah pohvalo zaslužijo Trbovlje, kjer so splošno omejitev 30 km/h uvedli v večjem delu mesta.
Črnuče gredo na 40 km/h
Morebitno nasprotovanje javnosti se Praprotniku ne zdi nepremostljiva ovira. “Zdi se mi, da bi bilo v Ljubljani podobno kot pri vzpostavljanju območij za pešce. Anketno nasprotovanje bi sčasoma, a zagotovo zamenjalo splošno sprejemanje.”
Sam je v domačih Črnučah zagnal peticijo za znižanje omejitve na Dunajski cesti na 40 km/h. “Predvidel sem, da za 30 km/h ne bi zbral potrebnih osemsto podpisov.” Po naših informacijah naj bi občina z marcem letos omejitev na glavni prometnici skozi Črnuče dejansko znižala na 40 km/h.
Ljubljana stavi na postopnost
Na Mestni občini Ljubljana so nam na vprašanje, kakšno je njihovo stališče do znižanja splošne omejitve hitrosti na 30 km/h, povedali, da se zniževanja omejitve hitrosti lotevajo postopoma. “Cone 30 vzpostavljamo kontinuirano skladno s potrebami in prioritetami, z namenom umirjanja prometa, izboljšanja varnosti v prometu in kakovosti življenja prebivalcev posameznega območja.”
Prve cone 30 so bile sicer uvedene že leta 2001. Danes jih je na območju Ljubljane 211, poleg njih pa še 42 območij umirjenega prometa, kjer je dovoljena hitrost zgolj 10 km/h. Poleg tega je ožje mestno jedro v celoti namenjeno pešcem, še poudarjajo na občini.
“Rezultat je na koncu lahko enak”
V Ljubljani se torej očitno za zdaj ne obeta nenadno znižanje splošne omejitve hitrosti na 30 km/h, kot so se tega denimo lani lotili v Bologni. Takšna poteza je sicer koristna za ustvarjanje zgodbe, nam je povedala dr. Valentina Orioli, nekdanja podžupanja Bologne, ki je vodila projekt. Ni pa nujna. “S tem, ko smo omejitev hkrati znižali na tako velikem območju, smo lahko iz tega ustvarili zgodbo o spremembi v rabi javnega prostora. A tudi če nižje omejitve uvajate postopoma, je lahko na koncu rezultat enak, ljudje pa se morda sčasoma celo lažje navadijo.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje