Zakaj postane nebo rdeče barve? Kako izgleda puščavski sneg pri nas? Kaj je glorija? Kakšen je pogled na supercelico? Izjemne fotografije čudovitih vremenskih pojavov. "Dobro je imeti odprte oči in se ozreti v nebo. Veliko vremenskih pojavov je zanimivih, pa jih ljudje, zaradi zatopljenosti v lastne misli, niti ne opazijo," pravi meteorolog Blaž Šter. Kot pravi vremenski navdušenec in lovec na nevihte pogosto opazuje vreme, na odpravah pa nastanejo tudi čudovite fotografije. Zbirko z opisi vremenskih pojavov danes deli z bralci in bralkami N1.
Meteorologa z Agencije za okolje (Arso) Blaža Štera vremenski zanesenjaki zagotovo poznajo. Zelo dejaven je na Twitterju, kjer praktično dnevno javnost obvešča o aktualnih vremenskih razmerah. Poleg grafičnih in slikovnih prikazov postreže tudi z vremenskimi zanimivostmi.
Vreme Štera ne navdušuje zgolj poklicno, ampak tudi zasebno, saj del prostega časa preživi v naravi, opazujoč vremenske pojave, ki jih ujame v fotografski objektiv. Sam pravi, da opazovanje vremena nanj deluje meditativno in sproščujoče.
Slovenija je po njegovih besedah vremensko pestra država. Najbolj pa so za opazovanje vremena zanimive lokacije na Primorskem, saj se tam vreme res hitro spreminja. Obala je atraktivna tudi za lovce na nevihte.
“Imamo raven horizont in prostranost, zato lahko nastanejo lepe fotografije,” dodaja. Poleg obalnega dela se Šter rad odpravi še v gorski svet, kjer se vremenski pojavi spreminjajo hitro, so bolj siloviti in običajno drugačni kot tisti v nižinah.
“Ena najbolj ekstremnih lokacij je Snežnik, ki je znan po zelo močni burji in vetru, pojavlja se veliko ivja. Zanimive so tudi Julijske Alpe, ker so znane po debeli snežni odeji, saj na tem koncu namreč pade največ padavin v Sloveniji in Alpah, zato so posebno območje. Naša država je bogata tudi z mrazišči in pogosto zahajam na Mrzlo Komno, kjer je bila v preteklosti izmerjena najnižja temperatura v Sloveniji.”
Fotografije, ki so nastale na njegovih vremenskih odpravah, skupaj s svojimi opisi danes deli z bralci N1.
Dramatičen sončni zahod
Včasih lahko ob oblačnem nebu doživimo dramatične sončne vzhode ali zahode. Rdeča barva se od vseh najbolj sipa, zato se nebo obarva v rdeče odtenke. Pojav je pogostejši v zimskem času, ko nas od severa doseže vpliv oslabljene tople fronte.
Pojav glorija
Glorija je optični pojav, ko okrog sence opazovalca nastane krog mavrice. Pojav v hribih niti ni tako redek, povzpeti se moramo dovolj visoko, da sonce že proseva skozi drobne kapljice.
Pojav vejavica
Vejavica je pojav, ko močan veter prenaša sneg. Veter lahko v gorah prenaša ogromne količine snega, v posamezni sezoni ga lahko v zavetrnih legah visokogorja nanese za več kot 10 metrov.
Mrazišče
Mrazišča so območja, na katerih je temperatura pogosto bistveno nižja od okolice. Najnižjo temperaturo pri nas smo izmerili na Mrzli Komni, kjer se temperatura skoraj vsako zimo spusti pod –30, včasih tudi pod –40 stopinj Celzija.
Megla
Radiacijska megla najprej nastane na območjih, kjer je ohlajanje najizrazitejše. Zrak se ohladi do točke, ki ji pravimo temperatura rosišča, takrat se v hipu začneta kondenzacija in nastanek megle. Megla je pravzaprav oblak pri tleh.
Mezociklon
Mezociklon je vrteči se vzgornik, ki je značilen za supercelične nevihte. V nevihti na fotografiji je bil prekinjen dotok toplega in vlažnega zraka, zato je hitro slabela. Oblačnost in padavine so se v spodnji plasti večinoma posušile. Ostal je le še navpični oblak oziroma redek vpogled v mezociklon.
Močna nevihta s strelami
Večina strel nastane zaradi razelektritev znotraj nevihtnega oblaka. Nekatere od njih pa potekajo med oblakom in tlemi. Predstava strel je najslikovitejša, kadar je padavin malo in je spodnji rob oblačnosti razmeroma visoko.
Nevihtni piš
Nevihte poleti pogosto povzročijo močan vzdolnik, ki mu pravimo tudi nevihtni piš. Ta se včasih širi daleč stran od izvora nevihtnih celic in ob sušnih razmerah dviguje prah. Takšno širjenje lahko zaduši nastanek novih neviht, dež pa pade le na majhnem območju.
Nizka oblačnost
Pozimi so nižine pogosto pod oblačnim in meglenim pokrovom. Če se odpravimo višje, nad pokrov, smo lahko priča zanimivim pojavom. Spoznamo lahko, da se zrak vede kot tekočina. Megla se preliva podobno kot morje ali reka po površju.
Površinski srež
V trenutku, ko snežinka pade na tla, se začne njena preobrazba. V obdobju mirnega, hladnega in vlažnega vremena lahko iz zraka začnejo rasti perjasti kristali, ki jim pravimo površinski srež. Na videz lepa predstava narave, ki pa ima lahko večje posledice. Ob naslednjem sneženju lahko ta predstavlja izrazito šibko plast in je lahko razlog za snežne plazove.
Puščavski sneg
Večkrat na leto z južnimi vetrovi naše kraje doseže oblak saharskega puščavskega prahu. Zima 2013/2014 je bila topla in izjemno bogata s padavinami. Občasno je deževalo tudi v sredogorju in spralo puščavski prah iz ozračja. Ta se je odložil na snežno odejo in poleg neobičajne kulise prispeval, da se je sneg spomladi talil bistveno hitreje.
Rob nevihtne oblačnosti
V kopastih oblakih potekata kondenzacija in izrazito sproščanje latentne toplote, zrak v oblaku je toplejši od okolice. Nastane vzgon, zaradi katerega se oblak širi navpično navzgor. Najvišji nevihtni oblaki lahko pri nas dosežejo višino okoli 13 kilometrov.
Snegolom
Konec aprila leta 2016 nas je prešla izrazita hladna fronta z nevihtami in močnim sneženjem. Marsikje je zapadlo več kot 10 centimetrov južnega snega. V gozdovih se je zaradi olistanosti dreves pojavil snegolom.
Snežna ploha
Spomladi se zrak pri tleh začne hitro segrevati, medtem ko je v višinah še razmeroma hladno. Pogoji so pogosto idealni za nastanek kopastih oblakov in ploh. Vreme se čez dan lahko večkrat spremeni. Ob plohah se hitro ohladi, zapiha močan veter. V višjih predelih je tudi aprila in maja sneg še pogost pojav.
Sodra
Pozimi in tudi spomladi ob prehodih hladnih front lahko pada pisana paleta padavin. Sodra je pravzaprav drobna toča, ki se poleti običajno v zraku že stali, pozimi pa ob hladnejšem ozračju pade na tla še v trdnem agregatnem stanju.
Spremenljiva oblačnost s ploho
Za naše kraje je precejšen del leta značilen spremenljiv tip vremena s plohami in nevihtami.
Supercelica
Med najsilovitejše nevihte zagotovo sodijo supercelice. Zanje je značilno, da se zračne mase v njih vrtijo, čemur pravimo tudi mezociklon. Ta omogoča, da so dviganja v takšnih nevihtnih oblakih še močnejša. Prinašajo močne nalive, sunke vetra in veliko točo. Debela toča v velikosti več kot štiri centimetre pada izključno iz superceličnih neviht.
Suša
Poletna suša je v zadnjih letih vse bolj pogosta. Lahko pride nenadno in vztraja vse do jesenskega deževja.
Temperaturna inverzija
V krajih, ki ležijo na dnu dolin in kotlin, se skoraj vsakodnevno pojavi temperaturna inverzija ali obrat. Zrak se namreč ohlaja od tal navzgor, v anticiklonu pa se v višinah pogosto zadržuje topel zrak. Zlasti vztrajna je temperaturna inverzija v zimskih mesecih, ko se lahko zadržuje več dni. Zrak se pri tleh slabo meša, zato je lahko onesnažen s trdnimi delci.
Trdo ivje
Jugozahodnik je nižinam prinesel otoplitev. Drugače pa je bilo v gorah, kjer se je zrak prisiljen dvigati in s tem ohlajati. Vodna para se ob tem skondenzira v podhlajene vodne kapljice, ki ob stiku z rastjem, objekti in površjem hipoma pomrznejo. Tako nastane trdo ivje, ki je v gorah pozimi zelo pogost pojav.
Snežni vrtinci
Močan severni veter je ustvarjal majhne zračne vrtince, ki so dvigovali snežne kristale. Ti niso povzročali škode, vseeno pa nam pokažejo, kako je vreme lahko fascinantno in nepredvidljivo.
Zastrugi
Veter lahko preoblikuje pokrajino. Pri nas je to najbolj opazno, ko na tleh leži svež sneg. Na vetru izpostavljenih legah nastajajo majhne snežne oblike, ki spominjajo na puščavske sipine, in jim pravimo zastrugi.
Žled
Eden najbolj ekstremnih vremenskih pojavov pri nas je bil zagotovo žled februarja 2014. Slovenija leži na predelu, kjer se različne zračne mase stikajo, zato je žledenje v manjšem obsegu razmeroma pogost pojav. Fotografija je nastala v začetku decembra leta 2014, ko je zlasti v višjih predelih nastajala bolj ali manj debela plast žledu.
Več o meteorologiji si preberite še v današnjih člankih: Tresenje elektrike, bežanje pred Elijevim ognjem in Aladin ter Od črnila, ki razžira papir, do Morsejeve abecede in teleprinterjev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!