Menu ItemZ vrha SD se poslavlja Tanja Fajon, kaj sledi? Kakšna je referendumska alkimija strank? Kaj pomeni Luka Mesec na zadnjem mestu liste za evropske volitve? Kako SDS trola levico? In kdaj je Dovolj in DovolJJ?
Komentirata naša stalna politična analitika dr. Tadej Troha (filozof) in Luka Lisjak Gabrijelčič (zgodovinar in publicist). V N1 podkastu tokrat analiziramo referendumski stampedo, prihajajoče evropske volitve, spremembe in prihodnost SD, usodo Luke Mesca, taktiko SDS …
“Tudi jaz sem že mislil, da je konec s SD, ampak ali se spomniš, kako je bilo z DeSUS? Vsi smo mu že pisali nekrologe, potem pa je bil naslednji mesec spet nad štirimi odstotki,” pravi v pogovoru Lisjak Gabrijelčič. SD je stranka, ki ima strukturo in zgodovino, in njeni volilci, ko je treba, pozabijo na afere in spet volijo SD. Strankarska struktura je nekakšna varna mreža, ki pa je nove stranke, kot je Gibanje Svoboda, nimajo.
Jani Prednik je že dolgo videti “kot neki naravni predsednik te stranke”, ocenjuje Troha. Mogoče ne bi bilo slabo, če se stranka SD ne bi trudila prikazovati kot nekaj, kar ni. “Nekateri v tej stranki so razcepljeni med tem, kaj naj bi ta stranka bila, in med tem, kaj po gestah, po tem, kdo je pri njih priljubljen in izpostavljen politik, dejansko ta stranka je.” In kaj bi se zgodilo, če bi izpadla iz parlamenta? Tudi to izveste v N1 podkastu.
Računalnik v glavi se ustavi ob nameri Luke Mesca, da bo zadnji na listi
Troha o Luki Mescu, ki bo nastopil na evropskih volitvah na zadnjem mestu na listi Levice, pravi, da s tem spravlja volilce v precep in težave. “Moram reči, da tega ne razumem. Gesta, ki se mi zdi tako … Res bi raje videl, da bi se (Mesec, op. a.) postavil na prvo mesto. Prav računalnik v glavi se mi ustavi, kaj vse je narobe s tem …” Volilcem daje mešane signale, daje jim signale, da če dajo glas, ta glas ne šteje. “S takšnimi operacijami” je po mnenju Trohe Mesec pod nivojem tega, kar je povedal v nedavnem intervjuju za N1.
Bodo evropske volitve referendum o delu vlade Roberta Goloba? Lisjak Gabrijelčič je prepričan, da ne. “Mislim, da ljudje nezadovoljstva z Golobovo vlado ne bodo kanalizirali v to, da bi glasovali za stranke sedanje opozicije. In zato jih bo zelo težko interpretirati kot referendum. Je pa res, da bo, če bodo rezultati za Gibanje Svoboda katastrofalni, to imelo neki vpliv. Če bodo zmerno slabi, mislim, da ne bo imelo nekega posebnega vpliva.”
Levi z referendumi delajo to, kar so očitali desnici
Kaj pa množica referendumov, ki se nakazujejo? Lisjak Gabrijelčič meni, da z nekaterimi svojimi predlogi SDS trola koalicijo. “Desetletja smo poslušali, zlasti z levice, kako neodgovorno je uporabljati referendume za čisto demagoško nabiranje točk, pa kako neodgovorno je imeti referendume, ki v bistvu nimajo nobenega političnega vpliva, ker bodisi takšnega zakona ni mogoče sprejeti, ker je neustaven, bodisi nima nekega realnega vpliva. In zdaj vidimo vlado, v kateri so tri levosredinske stranke, ki dela natanko to.”
V podkastu se pogovarjamo o nekaterih od teh referendumov. Kdaj bi morali začeti graditi JEK2? Kaj želijo stranke doseči s temi referendumi? Troha pa je zelo jasen glede referenduma o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: “Če bo ta referendum ta koalicija vložila, za nobeno od teh strank ne bom nikoli več glasoval, prav definitivno ne. Če si predstavljamo, kako bo kampanja o tem vprašanju realno izgledala. Če mislimo to državo končati in jo zapreti, dajmo to na referendum. A to bo pokol. To bo parada največjih ogabarij …”
Desnica s starimi novimi prijemi
Medtem pa SDS intenzivira politične aktivnosti. Pred leti smo govorili o modernizaciji desnice in imeli v mislih “žlahtno desnico”. Kaj se je pa v resnici zgodilo? Se je modernizirala? “Po formi dejansko res, vidimo sposobnost komunikacije … Ampak kako se je modernizirala? Tako da je popolnoma na liniji Trumpove Republikanske stranke, Konfederacije na Poljskem, se pravi na liniji najbolj radikalnih desničarskih še mainstream strank v Evropi in na Zahodu,” pravi Luka Lisjak Gabrijelčič.
Tadej Troha pa o zborovanjih SDS pravi, da na njih vidimo, kako jezni, agresivni moment deluje navzven, “sentimentalnost pa je tista, ki jih povezuje”. Kakšni so nameni in relacije?
In kaj je z “zdravim razumom”? Vse to se pogovarjamo v tokratnem N1 podkastu.
Lahko ga poslušate ali gledate v videoposnetku na vrhu strani. Posneli smo ga v četrtek popoldan. Spodaj pa ponujamo še nekatere vsebine iz naše rubrike Poglobljeno, vsebine, o katerih tudi teče beseda v našem pogovoru.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje