Menu Item
Zdravstveni inšpektorat sam očitno ne more zaustaviti predvajanja oglasnih "oddaj" na radiu in televiziji, v katerih prodajalci prehranskih dopolnil zavajajo glede učinkovitosti in zdravilnosti njihovih izdelkov. Bi jim lahko pomagala še kakšna druga inšpekcija? Šli smo po kafkovski poti državne birokracije.
Zdravstveni inšpektorat številnim prodajalcem prehranskih dopolnil redno izreka kazni zaradi zavajajočega oglaševanja njihovih izdelkov. O tem smo poročali v našem dosjeju o podjetju Biostile, ki je po višini izrečenih kazni zaradi zavajajočega oglaševanja rekorder zadnjih let, prejšnji teden pa smo razkrili tudi lestvico desetih podjetij, ki dobivajo največ kazni od zdravstvenih inšpektorjev. Med njimi so tudi znana imena, kot so Medex, Malinca, Sensilab.
Namerno kršenje zakonodaje
A kazni zdravstvenih inšpektorjev nekaterih med njimi ne odvrnejo od nadaljnje uporabe spornih oglaševalskih praks. Na seznamu 10 največjih kršiteljev, ki so jim inšpektorji v zadnjih letih izrekli največ kazni zaradi zavajajočega oglaševanja prehranskih dopolnil, je namreč večina takih, pri katerih se kršitve ponavljajo iz leta v leto. Denarne kazni očitno nimajo vzgojnega učinka.
“Ugotavljamo, da se posamezna podjetja namerno odločijo za kršenje ali izigravanje zakonodaje, s tem povezane kazni pa vzamejo v zakup in jih upoštevajo pri določitvi cene izdelka. Njihove kršitve na koncu tako plača potrošnik. Druga podjetja to opazujejo in se učijo,” je nedavno za N1 dejal direktor Inštituta za nutricionistiko dr. Igor Pravst.
Prepoved, ki jo je preprosto obiti
Postopek zdravstvenega inšpektorata ob zaznani kršitvi zakonodaje s področja oglaševanja prehranskih dopolnil je sicer sestavljen iz dveh delov – prekrškovnega in upravnega. Prekrškovni del je namenjen kaznovanju posameznih kršitev, v upravnem delu pa, kot so nam pojasnili na inšpektoratu, “inšpektor zavezancu z ureditveno odločbo odredi, da mora odpraviti zaznane nepravilnosti, ter mu postavi rok za vzpostavitev zakonitega stanja”.
Inšpektorat torej podjetju, ki nedovoljeno oglašuje določen izdelek, poleg kazni lahko odredi tudi prepoved nadaljnjega oglaševanja. Težava je v tem, da se mora odločba nanašati na točno določen izdelek, točno določen medij in na točno določene trditve. Oglaševalec lahko oglas zgolj za malenkost spremeni in na ta način obide odločbo inšpektorata.
Zaradi težavnosti izrekanja učinkovitih upravnih odločb se tako na inšpektoratu v primeru ponavljajočega se spornega oglaševanja praviloma raje poslužujejo zaporednih kazni. Te pa očitno pri nekaterih ne dosegajo odvračalnega namena.
Odgovornost medijev
Pri zavajajočem oglaševanju so pomembni še eni akterji, na katere pa inšpekcijski nadzor zdravstvenega inšpektorata ne more vplivati – mediji.
Mediji, ki zavajajoče oglase prikazujejo, ob tovrstnih spornih praksah praviloma gledajo stran. Najbolj v oči bode neprestano oglaševanje nekaterih od teh prodajalcev prehranskih dopolnil v t. i. TV-prodajnih oknih na TV Slovenija in oglasnih oddajah na Radiu Slovenija.
Preberite tudi članek Neskončno oglaševanje Herte Kosmina in dilema RTV, ki je del našega dosjeja o podjetju Biostile. V njem pišemo tudi o tem, kako in zakaj tudi drugi mediji nismo brez greha.
Pri tovrstnem oglaševanju izstopata predvsem komensko podjetje Biostile in pa v zadnjem času tudi ljubljansko podjetje AS AN s svojo blagovno znamko Planet zdravja. Obe podjetji sta na seznamu desetih največjih kršiteljev in obe podjetji sta bili po naših podatkih že kaznovani z globami zdravstvenega inšpektorata zaradi zavajajočih trditev v oglasih na RTV Slovenija, a vseeno še naprej nemoteno oglašujeta svoje izdelke.
Spodaj je izsek iz letošnje odločbe zdravstvenega inšpektorata, v kateri je podjetju AS AN izrekel 15 tisoč evrov globe zaradi večkratnega oglaševanja prehranskega dopolnila – olja, ki naj bi, kot so nedovoljeno zatrjevali, pomagalo pri astmi, bronhitisu in celo kronični obstruktivni pljučni bolezni. Odločbo smo pridobili na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja.
RTV trdi, da je vse zakonito
Na RTV Slovenija, čeprav smo jih ob objavi našega dosjeja opozorili na številne kazni, izrečene podjetju Biostile zaradi zavajajočih oglasnih oddaj v njihovih programih, sodelovanja s podjetjem niso prekinili.
Pravijo, da “RTV Slovenija pri oglaševanju dosledno sledi vsem veljavnim zakonodajnim predpisom ter morebitnim zahtevam in ukrepom uradnih institucij. Naše delovanje je vedno v skladu z zakonodajo, ki ureja področje oglaševanja, ter s standardi, ki jih določajo pristojni organi.” Za resničnost objav pa mora po njihovem prepričanju odgovarjati naročnik oglasa.
Pri medijih se pristojnost zdravstvenega inšpektorata konča
Je torej podjetjem, kot sta Biostile in AS AN, nemogoče preprečiti zavajajoča oglaševanja na radiu in televiziji, če so pripravljena plačevati kazni, ki jim jih izreče zdravstveni inšpektorat?
Zdravstveni inšpektorji nimajo pristojnosti, da bi od medija zahtevali prekinitev predvajanja določenih oglasov. Za nadzor nad mediji so pristojni drugi inšpektorati. Bi lahko ukrepal kateri od njih?
Brezzobi zakon o medijih
Zakon o medijih sicer v 47. članu vsebuje določbo, da se “z oglaševanjem ne sme škoditi interesom uporabnikov”. In pri zavajajočih zdravstvenih trditvah v oglasnih oddajah zagotovo gre za škodovanje interesom uporabnikov, saj jim z lažnimi obljubami prodajajo izdelke za zasoljeno ceno.
Bi torej lahko ukrepal inšpektorat za kulturo in medije (IRSKM) ter RTV Slovenija kaznoval zaradi predvajanja oglasov, ki “škodijo interesom uporabnikov”? Bi lahko predvajanje takih oglasov tudi prepovedali?
Žal ne. Kot so nam pojasnili na tem inšpektoratu, televizijski oglasi od leta 2021, ko je bil sprejet nov zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah, niso več v njihovi pristojnosti, temveč jih po novem nadzoruje agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS).
“Postopka ne bomo uvedli, ker nimamo zakonske podlage”
“Z dnem uveljavitve zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS) so se za avdiovizualne medijske storitve posamezne določbe zakona o medijih prenehale uporabljati. Med njimi tudi določbe 47. člena tega zakona,” nam je pojasnila glavna medijska inšpektorica Sonja Trančar. Po novem je za nadzor nad televizijskimi programi pristojen AKOS.
“Na IRSKM v zvezi z oglaševanjem podjetja Biostile v različnih televizijskih programih ne bomo uvedli postopka inšpekcijskega nadzora ali postopka o prekršku oziroma kako drugače ukrepali, ker za to v določbah veljavnega zakona o medijih ni podlage,” je zaključila Trančar.
Zakon ne pozna “zavajajočega oglaševanja”
Obrnili smo se torej na AKOS z vprašanjem, kako bi oni lahko ukrepali, da bi preprečili nadaljnje predvajanje zavajajočih oglasov. Zakon o avdiovizualni in medijskih storitvah za razliko od zakona o medijih namreč ne vsebuje člena, ki prepoveduje “oglaševanje na škodo uporabnikom”.
Odgovorili so nam, da doslej niso obravnavali ali vodili postopka glede zavajajočega oglaševanja, v katerem bi presojali, ali je vsebina oglaševanja verodostojna ali zavajajoča. “Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah dikcije ‘zavajajoče oglaševanje’ tudi ne pozna.”
Tveganje za javno zdravje?
V 20. členu pa zakon o avdiovizualnih in medijskih storitvah določa, da je v komercialnih sporočilih prepovedano “tržiti s predpisi neskladne izdelke, ki niso zdravila, a se predstavljajo z lastnostmi za zdravljenje in preprečevanje bolezni, in predstavljajo tveganje za javno zdravje”.
Oglas mora torej izpolniti več pogojev, da ustreza kršitvi tega zakonskega člena. Samo zavajajoča vsebina ni dovolj, oglas mora predstavljati tudi tveganje za javno zdravje. To pa je seveda precej težje dokazati. Če neko prehransko dopolnilo ne izpolnjuje obljub o učinkovitosti, to samo po sebi še ne pomeni, da je tudi nevarno.
AKOS zaprosil za odločbe zdravstvenega inšpektorata
AKOS nima zaposlenih strokovnjakov, ki bi lahko presojali o vprašanjih javnega zdravja. “Da bi agencija na tej podlagi lahko začela inšpekcijski postopek in ugotavljala, ali gre za morebitno kršitev, bi morala pred tem biti seznanjena z obstojem indicev oziroma posedovati podatke bodisi iz odločb, ki jih navajate, ali raziskav, bodisi posedovati strokovna mnenja pristojnih organov, na primer Zdravstvenega inšpektorata RS, Nacionalnega inštituta za javno zdravje …” so nam povedali na AKOS.
So pa ob tem še zapisali, da doslej z ukrepi zdravstvenega inšpektorata niso bili seznanjeni. Agencija je po prejemu naših vprašanj, kako bi lahko ukrepali proti zavajajočim oglasom, “po uradni dolžnosti zaprosila za posredovanje odločb in bo v nadaljevanju v skladu s svojimi pristojnostmi ustrezno ukrepala”.
“Zmanjša se možnost uspešnega zdravljenja”
Po mnenju ministrstva za zdravje je zavajajoče oglaševanje prehranskih dopolnil mogoče označiti kot tveganje za javno zdravje. Ko je zdravstveni inšpektorat podjetju Biostile z upravno odločbo prepovedal nadaljnje oglaševanje njihovega izdelka Collagen Powder Blend na Radiu Slovenija na način, da se mu predpisuje preprečevanje ali zdravljenje bolezni, se je Biostile na odločbo pritožil. Drugostopenjski organ – ministrstvo za zdravje – pa je pritožbo zavrnilo.
Odločbo ministrstva smo pridobili na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Kot so v njej (izsek objavljamo na spodnji sliki) zapisali na ministrstvu, je namen zakonodaje varovati potrošnika, “ne le pred škodljivimi ali strupenimi zdravili kot takimi, temveč tudi pred izdelki, ki niso zadosti učinkoviti ali nimajo učinka, ki ga potrošnik sme pričakovati glede na njihovo predstavitev, s čimer se zmanjša možnost uspešnega zdravljenja, kar predstavlja tveganje za javno zdravje”.
Na podlagi tega mnenja bi torej AKOS morda lahko ukrepal proti RTV Slovenija. In seveda tudi proti številnim drugim TV postajam, ki predvajajo tovrstne oglasne “oddaje”.
Ukrepanje po zakonu o varstvu potrošnikov?
Na AKOS so nas ob tem opozorili, da izraz “zavajajoče oglaševanje” v slovenski zakonodaji vsebuje zgolj zakon o varstvu potrošnikov. Ta v 36. členu določa, da oglaševanje “ne sme biti nedostojno ali zavajajoče”. Pristojnost nadzora nad kršitvami tega zakona pa ima tržni inšpektorat.
Bi torej tržni inšpektorat lahko ukrepal in prepovedal zavajajoče oglaševanje na televiziji? Kot nam je odgovorila glavna tržna inšpektorica Andreja But, za to niso pristojni.
“Področje nadzora oglaševanja prehranskih dopolnil ne sodi v pristojnost Tržnega inšpektorata RS. Nadzor na tem področju namreč izvaja Zdravstveni inšpektorat RS, saj je to področje urejeno s specialno zakonodajo. Tržni inšpektorat RS z vidika določil zakona o varstvu potrošnikov izvaja nadzor oglaševanja v primerih, ko posamezna kategorija blaga, storitev in digitalne vsebine ni urejena s specialnimi predpisi.”
Krog je sklenjen
In tako smo spet prišli do zdravstvenega inšpektorata in kafkovski krog državnih inšpekcijskih služb je bil sklenjen.
Ključno vlogo pri preprečevanju zavajajočega oglaševanja prehranskih dopolnil vsekakor mora igrati zdravstveni inšpektorat, a mora država poskrbeti, da bodo izrečene kazni kršitelje odvračale od nadaljevanja spornih praks. “Dokler sankcije ne bodo vzgojne, dokler bodo podjetja plačevanje kazni lahko vračunala v svoj poslovni model, toliko časa pač ni mogoče govoriti o resni ureditvi področja,” nam je dejal dr. Igor Pravst.
Na ministrstvu za zdravje so nam junija povedali, da “preučujejo, ali kazni dosegajo svoj namen in so odvračalne”.
* Članek je bil naknadno popravljen, ker smo prvotno v njem napačno navedli, da je AKOS po novem pristojen tako za televizijsko kot radijsko oglaševanje. V resnici je bila nanj prenesena zgolj pristojnost nadzora nad televizijskim oglaševanjem, radijsko oglaševanje pa je še vedno v pristojnosti Inšpektorata za kulturo in medije.
