"Končno si je nekdo upal na glas povedati, kar si drugi mislimo"

Dr. Igor Pravst (Foto: Denis Sadiković/N1)

"Poznamo primere, ko imajo starostniki po cele vreče prehranskih dopolnil, za katere mesečno plačujejo po več sto evrov, tudi polovico svoje pokojnine." Dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko o (ne)urejenosti slovenskega trga na področju prehranskih dopolnil, sušenju denarnic upokojencev, o vztrajnem zavajajočem oglaševanju nekaterih podjetij, zakonodajnih luknjah in o njunih spremembah. Tudi o tem, da so med najbolj spornimi izdelki na trgu pogosto tisti, s katerimi naj bi ljudje shujšali.

Dr. Igor Pravst je eden redkih v Sloveniji, ki zelo dobro pozna področje prehranskih dopolnil, pa hkrati nima neposredne komercialne koristi od njihove prodaje. Je ustanovitelj in direktor Inštituta za nutricionistiko, neprofitnega nevladnega zavoda z javno koncesijo za opravljanje raziskav na področju prehrane in javnega zdravja.

Hkrati je profesor za področje prehrane na več slovenskih fakultetah. Je tudi član Sveta za varno hrano. Z njim smo se pogovarjali o slovenskem trgu s prehranskimi dopolnili in spornih praksah, kakršne smo razkrili v nedavno objavljenem dosjeju o podjetju Biostile.

Podjetje Biostile redno prejema kazni zdravstvenega inšpektorata, a ga to ne ustavi pri navajanju zavajajočih trditev v oglasnih oddajah, ki jih med drugim predvaja tudi RTV Slovenija.

“Ugotavljamo, da se posamezna podjetja namerno odločijo za kršenje ali izigravanje zakonodaje”

Kaj ste si mislili, ko ste prebrali serijo člankov o podjetju Biostile, ki smo jih nedavno objavili na N1?

Da si je končno nekdo upal na glas povedati, kar si drugi mislimo. Pri nas na inštitutu med drugim izobražujemo zaposlene pri proizvajalcih prehranskih dopolnil, kako ustrezno pripraviti označbe na izdelkih in kakšne so omejitve pri oglaševanju. Ko jim predstavimo omejitve, praktično vedno dobimo vprašanje, zakaj bi se držali tako strogih pravil, če jih nekateri neprestano kršijo.

Ugotavljamo, da se posamezna podjetja namerno odločijo za kršenje ali izigravanje zakonodaje, s tem povezane kazni pa vzamejo v zakup in jih upoštevajo pri določitvi cene izdelka. Njihove kršitve na koncu tako plača potrošnik. Druga podjetja to opazujejo in se učijo. Ob takšnih praksah je na tržišču zelo težko vzpostaviti pošteno konkurenco. Kazni so očitno prenizke, saj znašajo bistveno manj od cene oglaševanja.

Pojdimo zdaj širše. Kakšen je danes slovenski trg s prehranskimi dopolnili?

Gre za zelo velik trg, ki še vedno raste. Mogoče se moramo pri tem nekoliko posipati s pepelom, da smo k temu nekoliko pripomogli tudi sami. Med epidemijo covida-19 smo denimo opozorili na hud problem pomanjkanja vitamina D v času zime, ki so ga pokazale naše raziskave. Takrat se je pogostost uživanja prehranskih dopolnil z vitaminom D več kot podvojila in vesel sem, da to priporočilo mnogi še vedno upoštevajo.

Vitamin D ni problematičen, ker je njegovo dodajanje v zimskih mesecih dejansko upravičeno, se je pa takrat odprla neka Pandorina skrinjica. Mnogim dodajanje vitamina D ni dovolj. Nekateri proizvajalci si zelo želijo ljudi prepričati, da potrebujejo vrsto različnih prehranskih dopolnil. Mnogokrat gre za povsem nepotrebne izdelke, ki včasih celo ogrožajo zdravje uporabnikov.

Pojasniti moram tudi, da smo imeli zaradi svojih “premalo ambicioznih” priporočil o dodajanju vitamina D težave tudi z nekaterimi podjetji, ki so želela prodajati izdelke z bistveno večjimi odmerki. Mi smo namreč priporočili zmerne odmerke, ki brez zdravstvenih tveganj omogočajo doseganje osnovne preskrbljenosti z vitaminom D, kar podpira normalno absorpcijo kalcija in delovanje imunskega sistema. Ker ni bilo ustreznih dokazov, da bi z večjimi odmerki lahko varno dosegli boljše učinke, smo ves čas tudi opozarjali na tveganja pretiranega vnosa vitamina D. Nekaterim to ni bilo všeč in so priporočali celo desetkrat večje odmerke.

Potrošniki upravičeno izgubljajo zaupanje

Kakšna je ponudba prehranskih dopolnil na trgu?

Že pred epidemijo je bila ponudba zelo pestra, danes pa je še bistveno večja. Lani smo začeli to področje tudi sistematično spremljati. Pripravili smo prvo nacionalno podatkovno bazo prehranskih dopolnil, v kateri je približno 2.000 različnih izdelkov, letos pa jo tudi že posodabljamo.

Trg raste in je le v Sloveniji vreden več deset milijonov evrov, zato je seveda ekonomsko zanimiv. Žal opažam, da posamezna podjetja ponavljajoče kršijo razmeroma strogo zakonodajo, predvsem z agresivnimi tržnimi pristopi. Na ta način se dela velika škoda, saj potrošniki upravičeno izgubljajo zaupanje v prehranska dopolnila, čeprav so ta včasih koristna – kot je to primer pri vitaminu D.

Preberite še naš članek: Prehranska dopolnila so zajahala epidemijo

Globe pri nas le eden od stroškov poslovanja. V Italiji milijonske kazni

Kaj so po vašem mnenju ključne spremembe, ki bi jih slovenski trg s prehranskimi dopolnili potreboval, da bi lahko govorili o nekem poštenem in zdravem tržišču?

Menim, da bi bila ključna sprememba zakonodaje na področju sankcij. Dokler sankcije ne bodo vzgojne, dokler bodo podjetja plačevanje kazni lahko vračunala v svoj poslovni model, toliko časa pač ni mogoče govoriti o resni ureditvi področja.

Boljša ureditev sankcij je na področju živil ter v nekaterih sosednjih državah. Država v primeru ponavljajočih se kršitev lahko izreka tudi bistveno višje kazni, ki so ovrednotene z višino sredstev, ki jih je podjetje neupravičeno pridobilo s kršenjem zakonodaje.

V takem primeru podjetja ne morejo več enostavno upoštevati glob kot zgolj enega od stroškov poslovanja, ker bi morala na koncu državi prepustiti večji del svojih prihodkov. Vem za primere iz Italije, kjer so podjetjem naložili plačilo milijonskih kazni zaradi neupravičenih zdravstvenih trditev na živilih.

Ste o tem govorili s pristojnimi za sprejemanje zakonodaje?

Že več kot desetletje izvajamo raziskave o kakovosti prehranskih dopolnil in opozarjamo na res hude probleme. Nekatera testirana prehranska dopolnila sploh niso vsebovala aktivnih učinkovin. Če se nad zakonodajo pritožiš državi, izveš, da je naša zakonodaja usklajena z evropsko.

Ko smo se s pobudo za izboljšave obrnili na Evropsko komisijo, pa so nam odgovorili, da je zaradi velike konkurenčnosti na področju prehranskih dopolnil po njihovem mnenju zakonodaja ustrezna. Večje spremembe zakonodaje tako ni na vidiku.

Imajo pa države po evropski direktivi možnost, da uvedejo sistem notifikacije, po katerem mora prodajalec o vsakem novem prehranskem dopolnilu na tržišču obvestiti ministrstvo. Takšen sistem smo včasih že imeli tudi v Sloveniji, vendar so ga opustili, ker v papirni obliki ni bil vzdržen. Za boljši nadzor nad tržiščem bi bilo smotrno spet uvesti takšno notifikacijo, vendar v bolj obvladljivi digitalni obliki.

Zdi se mi, da je tudi državnim organom vse bolj jasno, da področje prehranskih dopolnil ni ustrezno urejeno. Letos je ministrstvo za zdravje razpisalo ciljni raziskovalni projekt, v katerem išče rešitve za ureditev tega področja. To kaže, da so v načrtu izboljšave zakonodaje. Je pa to tek na dolge proge.

Preberite še nas včerajšnji članek, ki med drugim govori tudi o tem, kakšne ukrepe napoveduje ministrstvo za zdravje: Nam je uspelo kaj premakniti?

Med najbolj spornimi na trgu so izdelki za hujšanje

Katera so najbolj priljubljena prehranska dopolnila?

Natančnih podatkov za splošno populacijo nimamo, smo pa denimo izvedli raziskavo o uporabi prehranskih dopolnil med pripadniki Slovenske vojske. Gre za telesno bolj aktivno populacijo, ki bi jo lahko primerjali s športniki. Najpogosteje so jemali multivitaminske pripravke, beljakovine, magnezij in druge mineralne pripravke ter kofeinske izdelke.

Če pogledamo splošno populacijo, pa so navade še bolj raznolike. Odvisno, koliko ljudje nasedejo kakšni reklami. Kdor ima težave s telesno maso, bolj verjetno uživa izdelke za hujšanje, ki so praviloma med najbolj spornimi izdelki.

Mnogi odpoklici se nanašajo prav na takšne izdelke, ker pogosto vsebujejo tudi prepovedane snovi. Na trgu je tudi veliko izdelkov, ki obljubljajo lepši videz. V obdobju jeseni in zime pa se poveča povpraševanje po prehranskih dopolnilih, ki naj bi podpirala delovanje imunskega sistema.

Nekateri hkrati uživajo tudi po več kot 15 različnih prehranskih dopolnil

Je veliko pretiravanja z jemanjem prehranskih dopolnil?

Naše raziskave so pokazale, da posamezniki hkrati uživajo tudi po več kot 15 različnih prehranskih dopolnil. In ko skupaj seštejete vse dnevne odmerke, pridete do številk, ki lahko bistveno presegajo priporočene dnevne vnose, kar privede tudi do zdravstvenih tveganj. Tudi nekateri uporabniki vitamina D uživajo bistveno prevelike odmerke, ki lahko predstavljajo celo nevarnost za kalcifikacijo tkiv. Z ničimer ni dobro pretiravati.

Raziskave kažejo, da prehranska dopolnila z antioksidanti v večjih odmerkih dejansko lahko spodbujajo rast raka. Švedski profesor dr. Martin Bergö je celo prepričan, da bi morala biti prehranska dopolnila z antioksidanti zaradi tega na voljo izključno na recept, ob klinično ugotovljenem pomanjkanju. Rekel bi, da večina ljudi prehranska dopolnila uživa s prepričanjem, da jim bodo morda pomagala, vsekakor pa da jim ne morejo škoditi. A to prepričanje je očitno zmotno.

V Evropski uniji se tovrstna tveganja obvladujejo z zakonodajo za t. i. nova živila. Če se je neka snov ali živilo v zgodovini v Evropi že varno uporabljalo v primerljivem obsegu, se takšen izdelek še naprej smatra za varnega. Če bi bili zmerni dnevni odmerki antioksidantov zelo problematični, bi se to verjetno v preteklosti že pokazalo v takšni meri, da bi omejili njihovo uporabo.

Je pa dejstvo, da včasih teh snovi niso tako agresivno oglaševali in da odmerki niso bili tako veliki, kar je seveda povezano tudi z večjimi tveganji. Zagotovo je problematično, če se takšni izdelki oglašujejo onkološkim bolnikom. Gre za ogrožene populacijske skupine, ki si skušajo na vse načine pomagati. Podobno je tudi pri starostnikih.

Upokojenci imajo po cele vreče prehranskih dopolnil in zanje dajo pol pokojnine

Oni so verjetno glavno občinstvo televizijskih oglasnih “oddaj” in glavna tarča zavajajočega oglaševanja.

Poznamo primere, ko imajo starostniki po cele vreče prehranskih dopolnil, za katere mesečno plačujejo po več sto evrov, tudi polovico svoje pokojnine. Pred časom nas je klicala obupana upokojenka, ki so jo prepričali, da potrebuje za več kot 300 evrov prehranskih dopolnil na mesec. Zanimalo jo je naše mnenje, ali jih res potrebuje. Dovolj bi bilo, če bi si kupila vitamin D za nekaj evrov mesečno.

Običajno gre za ljudi z zdravstvenimi težavami, ki verjamejo, da si bodo na ta način pomagali. Izdelke jim prodajajo tudi prek telefona ali celo z nekakšnimi ‘zdravniškimi pregledi’, čeprav nimajo dovoljenja za izvajanje zdravstvene dejavnosti.

Nato stranke celo pogodbeno zavežejo v dolgoročne nakupe prehranskih dopolnil, včasih kar prek trajnih nalogov oz. direktnih bremenitev bančnega računa. V resnici gre za goljufije.

Z normalno prehrano zadostimo potrebam po večini hranil

Eden od pogostih argumentov, s katerimi nas prodajalci prehranskih dopolnil skušajo prepričati o nujnosti uporabe njihovih izdelkov, je, da z običajno hrano zelo težko zadostimo vsem potrebam organizma, ker da je sodobna hrana zaradi industrijske pridelave osiromašena.

Zakonodaja takšne trditve izrecno prepoveduje, predvidene so tudi globe. Uredba o prehranskih in zdravstvenih trditvah prepoveduje vse trditve, ki bi potrošnike prestrašile, da si z običajno prehrano ne morejo zagotoviti ustreznih količin hranil. Z uravnoteženo in raznoliko prehrano zadostimo potrebam po večini hranil. Izjema je na primer vitamin D, pri veganih pa tudi vitamin B12.

Ob tem je treba poudariti, da z uravnoteženo prehrano ne dobimo zgolj posameznih hranil, ki jih vsebujejo prehranska dopolnila, ampak še mnoge druge koristne snovi, ki jih prehranska dopolnila ne vsebujejo.

Najhujša napaka bi bila, če bi na primer kdo zaradi uživanja prehranskih dopolnil zmanjšal ali opravičeval majhen vnos zelenjave, ki vsebuje mnoge koristne snovi, vključno s prehranskimi vlakninami. A pri tovrstnem ozaveščanju je težko tekmovati s skoraj neomejenimi oglaševalskimi proračuni nekaterih proizvajalcev prehranskih dopolnil.

Dnevno dozo vitamina C dobimo že z eno samo papriko

Koliko od tega velikanskega trga s prehranskimi dopolnili ima sploh kakšno realno dokazano vrednost za posameznika, koliko pa gre zgolj za izrabo skrbi za zdravje in kupovanje dobrega občutka ob domnevni skrbi za zdravje?

Podatkov o tem žal nimamo. V resnici je v večini primerov primernost uporabe prehranskih dopolnil mogoče ustrezno oceniti zgolj z individualno obravnavo potreb posameznika. Kot rečeno, so prehranska dopolnila lahko včasih v resnici koristna, zaradi česar jih je zakonodaja sploh predvidela. Če na primer oseba z vegansko prehrano pozimi uživa vitamin D in zraven recimo še vitamin B12, to ni samo ustrezno, ampak skoraj nujno.

Nima pa smisla dodajati še cele serije drugih prehranskih dopolnil. Dejstvo je, da je na trgu kar nekaj izdelkov, ki ne koristijo nikomur drugemu kot prodajalcem.

Glavni namen prehranskih dopolnil, če pogledate zakonodajo, je dopolnjevanje prehrane z vitamini, minerali in drugimi snovmi s fiziološkim učinkom. Za vitamine in minerale, ki so esencialna hranila, so bile na osnovi raziskav njihovega pomanjkanja odobrene številne atraktivne zdravstvene trditve, ki pa jih potrošniki pogosto napačno razumejo.

Trditev, da ima vitamin C vlogo pri delovanju imunskega sistema, ne pomeni, da bo nekdo z dodajanjem vitamina C imel boljši imunski sistem. Gre le za sporočilo, da je za normalno delovanje imunskega sistema treba imeti zadosten vnos tega vitamina, medtem ko vnosi, večji od priporočil, nimajo dokazanega kakšnega dodatnega pozitivnega učinka.

Dnevnemu vnosu vitamina C zadostimo že z eno samo papriko, hkrati pa je ta vitamin v raznovrstnem sadju in zelenjavi, zato pri večini prebivalcev ni nobene potrebe po njegovem dodajanju s prehranskimi dopolnili. Ureditev zdravstvenih trditev na živilih je bila sicer zelo lepo zamišljena, se je pa sistem izrodil zaradi izjem pri rastlinskih snoveh, ki onemogočajo učinkovit nadzor in sankcioniranje kršitev.

Izjeme, o katerih govorite, se nanašajo na t. i. botanične trditve na čakanju. Gre za trditve, ki so zaradi zakonodajnega zastoja dopustne, niso pa zadovoljivo dokazane. Kaj je privedlo do tega?

To je v resnici zelo velika zakonodajna luknja na tem področju. Gre za zdravstvene trditve, ki se nanašajo na učinke rastlin in rastlinskih delov. Ob uveljavljanju zakonodaje o zdravstvenih trditvah je Evropska agencija za varno hrano zaradi pomanjkanja dokazov takšne zdravstvene trditve za rastline drugo za drugo zavračala. Evropska komisija je takrat postopek znanstvenega ocenjevanja takšnih trditev ustavila, ker je postalo jasno, da so z zakonodajo predvideni standardi tako visoki, da jim ne bo zadostila nobena trditev za rastline.

Hkrati smo imeli shizofreno situacijo, ko se lahko za enako rastlino na podlagi t. i. tradicionalne uporabe na zdravilih uporablja medicinska trditev, hkrati pa so bile negativno ocenjene primerljive zdravstvene trditve za živila. Kar naenkrat smo se torej znašli v kontradiktorni situaciji, da so bila pravila strožja za živila kot za zdravila.

Evropska komisija je zato kot začasno rešitev vse obravnavane zdravstvene trditve za rastlinske pripravke uvrstila na t. i. čakalni seznam, dokler dokončno ne odloči o načinu regulacije področja. Stanje je že 12 let nespremenjeno. To vrzel v resnici lahko razreši le Evropska komisija. Še ena pomembna zakonodajna luknja pa se nanaša na profiliranje živil, a ta ni povezana s prehranskimi dopolnili.

Številni kosmiči: Sladkarije z zdravstvenimi trditvami

O čem govorite? Za kaj gre pri profiliranju živil?

Ob sprejetju evropske uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah je bilo predvideno, da bodo proizvajalci smeli zdravstvene trditve uporabljati izključno pri živilih, ki dosegajo neke minimalne standarde – torej ne na živilih z izrazito neugodno hranilno sestavo. Danes imate na trgu žita za zajtrk, ki na 100 gramov izdelka vsebujejo po 30 gramov sladkorja in so v resnici sladica, a če jim dodate nekaj kalcija in vitamina D, takšne izdelke lahko predstavljate z zelo atraktivnimi zdravstvenimi trditvami.

Zaradi pritiskov lobijev prehranske industrije v Bruslju niso potrdili predlaganega profiliranja živil, ki bi take prakse preprečilo, čeprav je uredba predpisala uveljavitev profiliranja najkasneje do leta 2009. Petnajst let kasneje situacija še vedno ni urejena in žal tudi ni videti, da bi se lahko kmalu uredila.