"Nimam rezervnega načrta. Zdaj je moja ekipa narod!"

Ko vstopi v lokal, ga ni mogoče spregledati. Visok moški – tudi pomen priimka Nagy je velik, tako kot Magyar v slovenskem jeziku pomeni Madžar - s postavo nekdanjega atleta, ki je v mladih letih tekmoval v peteroboju, ter igralskimi izkušnjami, ve, kako pritegniti pozornost. V zadnjih mesecih mu tega znanja sicer ni treba uporabljati, saj bi mu marsikdo rad segel v roko. "Naj poplavlja!" je zdaj vzklik, s katerim me pozdravljajo tako ljudje na vaških ulicah kot tisti v mestih in iz avtomobilov prestižnih znamk," pojasni.

Gre za vzklik "Poplavlja Tisza", ki je le eden od sloganov, s katerim podporniki in simpatizerji stranke retorično izražajo nenehno rast podpore novi politični sili primerjajoč jo s poplavljanjem narasle reke.

Nagy bo kandidiral v Dunaújváros, svojem rojstnem kraju, uro vožnje oddaljenem od prestolnice, kjer je v kandidacijskem postopku premagal šoferja avtobusa in upravnika stanovanjskega bloka. Ni bilo težko, saj je Nagy, ki jih šteje 49, na Madžarskem uveljavljen gledališki in filmski igralec, prejemnik več pomembnih nagrad. Še preden je stopil ob bok Pétru Magyarju, je bil, kot pravi sam, z vlogo v seriji Učitelj na komercialni televiziji RTL, prek malih zaslonov prisoten v vsakem madžarskem gospodinjstvu. Pred tem je bil dvajset let zaposlen v gledališču József Katona, nakar se je tako zaradi pestrosti vlog kot novih gledaliških, pevskih (tudi pel je že na Magyarjevih shodih, op. p.) in filmskih izzivov odločil za "svobodo".

"Moj status v stranki je poseben ne le zato, ker imam izkušnje z nastopanjem in mediji, temveč ker sem bil prvi, ki je javno stopil ob bok Pétru, ko je ta začel svojo politično pot," odvrne na moje začudenje, da je pristal na pogovor. "Dvajset let sem čakal na človeka, kot je Péter, ki zna zelo jasno artikulirati politična stališča, ki jih delim tudi sam. Politično je zelo talentiran in obenem zelo jasen in premočrten v svojih ciljih," pove Nagy, ki zaradi naštetega po klicu Magyarjevega prijatelja odvetnika ni dolgo premišljeval, ali bi ga podprl. Pa čeprav se je obenem zavedal, da bi lahko zaradi tega trpela njegova igralska kariera.

"Že prej sem bil kritičen do odnosa oblasti do posameznih družbenih podsistemov. Javno sem na shodih podpiral učitelje, ki so protestirali tako zaradi nizkih plač kot neustreznega odnosa do izobraževalnega sistema, zato me je vladni propagandni aparat pogosto napadal. A sam se imam za borca za svobodo, zato se nisem pustil ustrahovati." Tudi v času kampanje nima težav z nasilneži. "Če že kdo kaj kriči od daleč, hitro odneha, ko se mu približam. Le imam 110 kilogramov," odvrne v smehu. Njegova soproga, Alexandra Bórbely, te sreče ni imela. Pred kakšnim mesecem jo je sredi Budimpešte verbalno napadel neznanec in jo zmerjal, zato ker je pripadnica madžarske manjšine na Slovaškem. (Napad se je zgodil po tem, ko je minister za infrastrukturo, János Lázar, eden od osrednjih obrazov Fideszove predvolilne kampanje, Madžare živeče na Slovaškem razglasil za Slovake, op. p.) "Žena se po tem ne počuti več varna na ulicah prestolnice!"

V političnem delovanju je Nagyu všeč zlata sredina. Ali, kot pravi znani madžarski rek "Ne levo ne desno, zgolj za Madžarsko!" In dobrobit vseh ljudi, doda. Zato tudi ne pristaja na izključevanja in delitve, kot to počne sedanja vlada.

Timskega duha se je nalezel v športu, ki mu je bil položen v zibelko, saj je bila njegova mama, Margit Kecskeméti, rokometašica prvoligaškega kluba iz Dunaújvárosa, oče, Ervin Nagy starejši je kot nogometaš igral za več madžarskih prvoligašev.

"Trener mi je položil na srce, naj nikoli ne obupam in naj se zavedam, da smo le kot ekipa lahko močnejši in uspešnejši. Zdaj je moja ekipa narod, za katerega želimo s stranko Tisza prispevati rešitve, ki bodo vsem prinesle boljšo prihodnost. Nikogar ne želimo pustiti ob strani."

Tega tudi v preteklih letih, če se ozre zgolj na kulturo, v kateri je deloval, ni bilo. "Do leta 2019 vladi ni bilo mar, kaj se dogaja v kulturi. Bolj kot kultura, ki so jo smatrali za levičarsko sfero, jih je zanimal nogomet. Nato je Antal Rogán ugotovil (eden najpomembnejših mož v Orbánovem kabinetu, ki prihaja iz porabske vasi Sakalovci op. p.) ugotovil, da sta umetnost in kultura še kako pomembni za širjenje vladne miselnosti in idej. Vlada je tako v vodstva kulturnih institucij nastavila sebi lojalne ljudi, medtem ko so levo usmerjene ustvarjalce in intelektualce napadali. A so, predvsem v filmskem svetu, ti uspeli ustvariti nov, alternativni prostor delovanja, v katerem so uspešni."

Čeprav je sam navajen aplavzov in trepljanja po ramenih, je svoj največji nastop pred več stotisočglavo množico doživel 15. marca letos, ko je na nacionalni praznik na Trgu herojev v Budimpešti, kjer je Tisza zbrala podpornike na Narodnem pohodu, recitiral Narodno pesem največjega madžarskega pesnika Sándorja Petöfija. "To je bil trenutek, ki se ne bo več ponovil v mojem življenju. Bilo je, vsaj zame, katarzično, ko sem videl, kako ganjeni so bili številni, ko je recitacija odzvanjala po trgu."

Na vprašanje, koliko je teatra v politiki, Nagy odvrne, da ogromno. "V politiki so zelo močna čustva, ki zelo nihajo. Ni sredine, ali so zelo vznesena ali zelo depresivna. Včasih je politika resen posel, včasih pa se akterji v njej obnašajo kot otroci v vrtcu. Politika lahko človeka zelo prevzame in ga spremeni, ker je kar naenkrat človek deležen trepljanja po ramenu. Sam sem tega navajen od prej, zato menim, da bom v svojem bistvu ostal enak."

Na vprašanje, ali bi bil v primeru zmage pripravljen sprejeti položaj ministra za kulturo, odvrne pritrdilno. "Sam sem delal tako v gledališču, pri filmu kot tudi v operi. Poznam vse pomembne ljudi v kulturi in umetnosti, moj telefonski imenik je zelo dolg, zato mislim, da ne bi imel težav. Prav tako menim, da vem, kaj je treba narediti, da bosta kultura in umetnost ponovno zacveteli." Pri tem pojasni, da se sedanjim vodstvom kulturnih ustanov, v primeru, da bi postal minister, ne namerava maščevati z morebitno zamenjavo. "O tem, kdo bo vodil institucije, bodo odločali ustrezni upravni odbori posameznih institucij."

Do tja je sicer treba prehoditi še nekaj poti. "V tem trenutku je naša glavna skrb, da bodo vsi, ki izražajo navdušenje nad Tiszo in se množično udeležujejo shodov, 12. aprila tudi dejansko prišli na volišča, kajti dejanska podpora bo izkazana z oddajo glasu za nas," poudari. In na vprašanje, kaj če, še preden dokončam stavek, odvrne: "Nimam rezervnega načrta. V našo idejo verjamem z vsem srcem in ne znam si predstavljati, da nam ne bi uspelo!"