"Sončna elektrarna zveča tako verjetnost požara na strehi kot njegove posledice"

Požar v Zavrhu pod Šmarno goro, september 2023 (Foto: Občina Medvode/FB)

Razmah sončnih elektrarn prinaša s seboj tudi nova požarna tveganja, ki se jih še ne zavedamo v celoti. V začetku meseca je denimo zagorela sončna elektrarna na strehi osnovne šole v Bistrici pri Tržiču. Tveganje za požare na sončnih elektrarnah bo treba precej zmanjšati, preden ga bomo lahko označili za sprejemljivega, opozarja svetovno priznani strokovnjak za požarno varnost dr. Grunde Jomaas, ki trenutno dela v Sloveniji. "Požar se je razplamtel na šoli. Naslednjič se lahko na domu za starejše ali na bolnišnici. Rad bi, da je zeleni prehod lepa zgodba o napredku. Nasprotnikom z zanemarjanjem požarne varnosti ni treba dati dodatnega argumenta za udrihanje po sončnih elektrarnah."

V zadnjem letu dni smo imeli v Sloveniji kar nekaj večjih požarov na sončnih elektrarnah, nameščenih na strehah objektov. Septembra lani je pogorel hlev v vasi Zavrh pod Šmarno goro pri Ljubljani, ki je bil prekrit s solarnimi paneli. Oktobra se je nato podoben dogodek zgodil v zaselku Desinec v Beli krajini, kjer je pogorelo gospodarsko poslopje z delovnimi stroji. Letos maja je zagorela sončna elektrarna na strehi trgovskega centra v Celju.

Največ pozornosti pa je pritegnil prav dogodek z začetka junija, saj je požar izbruhnil na sončni elektrarni, ki prekriva streho osnovne šole v Bistrici pri Tržiču, in za nekaj dni tudi prekinil pouk.

Ob velikem razmahu nameščanja sončnih elektrarn je zato na mestu vprašanje, kako bo to vplivalo na požarno varnost objektov. Pa tudi, kako se bodo z dodatno nevarnostjo in oviro, ki jo predstavljajo sončne elektrarne, spopadali gasilci.

“V EU lahko pričakujemo več deset tisoč požarov na leto”

“Tveganje požarov na sončnih elektrarnah je realno,” nam je povedal dr. Grunde Jomaas, eden vodilnih svetovnih strokovnjakov za požarno varnost. “Nočem razpihovati strahu, da se bodo vžigale ena za drugo, a določena verjetnost požara vedno obstaja, sploh v razmerah, ko jih nameščamo v tako velikem številu.”

Z dr. Jomaasom smo se pogovarjali v Logatcu. V tamkajšnji industrijski coni namreč stoji Požarni laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG), ki je v zadnjih letih postal eden najpomembnejših raziskovalnih centrov za požarno varnost sončnih elektrarn.

ZAG je namreč dobil evropska sredstva za projekt z naslovom Požarna varnost v trajnostno grajenem okolju (projekt Frissbe). Vodenje projekta pa so zaupali prav dr. Jomaasu. Ta je sicer Norvežan, pred prihodom v Slovenijo pa je bil profesor požarne varnosti na univerzi v Edinburgu na Škotskem.

Dr. Grunde Jomaas (Foto: Staš Zgonik/N1)

Skupaj s sodelavci, zbranimi iz številnih držav, raziskuje različne vidike požarne varnosti, eden ključnih pa je prav vprašanje sončnih elektrarn. Ravno prejšnji mesec so denimo izdali smernice za namestitev sončnih elektrarn na ravne strehe (v kratkem naj bi izšel tudi slovenski prevod). V njih so med drugim zapisali, da “sončna elektrarna poveča tako verjetnost požara na strehi kot njegove posledice”.

Na podlagi analize iz leta 2022 navajajo, da je na vsak gigavat inštalirane moči sončnih elektrarn pričakovati 29 požarov na leto. “To pomeni, da lahko ob razmahu sončnih elektrarn v EU pričakujemo več deset tisoč požarov na leto.”

“Za manjše incidente običajno niti ne izvemo”

V Sloveniji smo imeli ob koncu lanskega leta nameščenih za približno 1,1 gigavata sončnih elektrarn. “Izvemo seveda zgolj za tiste požare, ki so dovolj veliki, da o njih poročajo mediji,” je dejal dr. Jomaas. “Manjši incidenti, ko je nekdo zgodaj zagledal dim in s hitrim posredovanjem preprečil večji požar, običajno niti ne pridejo v medije.”

Rast števila novih sončnih elektrarn je bila v zadnjih dveh letih skokovita. Njihova skupna moč se je v tem obdobju v Sloveniji več kot podvojila.

Rast se bo nadaljevala tudi v prihodnjih letih in bo dodatno spodbujena z evropsko zakonodajo. Maja letos sprejeta prenovljena evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb določa, da bodo od leta 2027 sončne elektrarne morale biti nameščene na vseh novih javnih in nestanovanjskih stavbah z več kot 250 m2 tlorisne površine. Od leta 2030 bodo sončne elektrarne morale biti nameščene na vse nove stanovanjske stavbe in na vsa pokrita parkirišča. Od leta 2031 pa bodo morale biti nameščene tudi na vseh obstoječih javnih stavbah s površino, večjo od 250 m2.

V treh letih 50 tisoč sončnih elektrarn – so vsi izvajalci ustrezno usposobljeni?

“Zavedati se moramo, da smo samo v zadnjih treh letih v Sloveniji postavili več kot 50 tisoč sončnih elektrarn,” nam je povedal gasilec Tomaž Ažbe, namestnik vodje izmene v Gasilski brigadi Ljubljana. “So vsi izvajalci ustrezno usposobljeni, izobraženi? Jim je pomembnejša varnost ali dobiček? Ali je res treba s sončnimi paneli prekriti celotne strehe, kar otežuje dostop v primeru intervencije? Kakšni so materiali, vgrajeni pod sončnimi elektrarnami? So kabli pravilno položeni, so stiki primerno zavarovani?”

Ažbe sicer za Gasilsko zvezo Slovenije izvaja usposabljanja za gašenje sončnih elektrarn. “Nikakor ne morem reči, da sem kakšen nasprotnik zelene tehnologije, se pa tukaj morda nakazuje težava, da je tempo razmaha sončnih elektrarn prehiter in mu ustrezna regulacija ne uspe slediti.”

Najpogosteje vzrok niso paneli, temveč električna napeljava

Na požarno tveganje sončne elektrarne vplivajo številni dejavniki, nam je povedal dr. Jomaas. “Tveganje za požar je odvisno od kakovosti instalacije, kakovosti vgrajenih materialov, zunanjih vplivov in vzdrževanja.”

Najpogosteje se sicer ne vname sama elektrarna, temveč je vzrok v električni napeljavi. “Redko se požar začne na samih sončnih panelih, najpogosteje gre za kable in spoje zaradi nastanka t. i. električnega obloka. Kabli in spoji so lahko pod stresom zaradi vetra, snega ipd. Zelo pomemben pa je tudi material, s katerim je prekrita streha pod sončnimi paneli.”

Pomembno se je zavedati, da je sončna elektrarna po namestitvi izpostavljena številnim vplivom iz okolja, ki lahko vplivajo na varnost njenega obratovanja, opozarja Tomaž Ažbe. “Od vremenskih vplivov, kot so sneg, veter in toča, do različnih manj vidnih, kot so izpusti amonijaka in npr. prahu iz sena na kmetijah. Tudi nekateri glodavci imajo silno radi električne kable.”

In glede na to, da je bilo v zadnjih letih nameščenih ogromno sončnih elektrarn, so “med njimi zagotovo tudi take, kjer so bili vgrajeni neustrezni materiali”.

Vsaj en primer vžiga v življenjski dobi sončne elektrarne neizogiben?

Cenovna tekma ponudnikov sončnih elektrarn lahko prinese tudi kompromise pri kakovosti vgrajenih materialov, se strinja dr. Jomaas. “Seveda se pri nameščanju velikega števila sončnih elektrarn pojavijo ekonomski pritiski. Ponudniki tekmujejo tudi s ceno, sploh denimo pri javnih projektih. Nižjo ceno lahko dosežete s cenejšimi komponentami ali pa s hitrejšim delom, kar pa se pogosto zgodi na račun kakovosti izvedbe.”

ZAG požarni laboratorij — Preizkus v požarnem laboratoriju (Foto: ZAG/Frissbe)

Namestitev sončne elektrarne, sploh večje, zahteva natančno in metodično delo, je opozoril. “Treba je lepo speljati vse kable, dobro pričvrstiti vse spoje … Tudi naknadni varnostni pregledi so strošek, ki se mu nekateri skušajo izogniti. Kar se tiče instalacij na družinskih hišah, pa obstaja del lastnikov, ki želijo sončno elektrarno namestiti kar sami, kar je tudi pogosto recept za napake.”

Napake so glede na izvedene raziskave dokaj pogoste. “Velika mednarodna raziskava je resne pomanjkljivosti, ki zvišujejo požarno tveganje, našla pri 96 odstotkih sončnih elektrarn.”

Na podlagi teh podatkov so strokovnjaki ZAG zapisali: “Vsaj en primer vžiga v obratovalni dobi sončne elektrarne se zdi neizogiben.”

Sončna elektrarna lahko pospeši širjenje požara

Ni nujno, da se požar, ki zajame sončno elektrarno, na njej tudi začne. Lahko pa sončna elektrarna v takem primeru olajša nadaljnje širjenje požara, opozarja dr. Jomaas. V prostoru med streho in sončnimi paneli se namreč nabira vročina in pospešuje širjenje požara.

“Pred leti smo imeli na Norveškem velik požar v skladišču, ki je imelo na strehi sončno elektrarno. Požar se je začel v skladišču in dosegel streho. Brez sončne elektrarne bi pač pogorel zgolj en del strehe, zaradi sončne elektrarne pa se je požar začel širiti horizontalno in se razširil tudi v druge dele skladišča, ki so bili z notranje strani zaščiteni s požarno steno. Na koncu je bil požar tako velik, da so ga morali gasiti s pomočjo helikopterjev, kot da bi šlo za gozdni požar.”

Ovira za gasilce

K širjenju ognja lahko sončna elektrarna prispeva tudi tako, da gasilce ovira pri posredovanju. “Dejansko imamo kot gasilci zdaj neko novo oviro na strehah. Čas teče, možnost širjenja požara pa se povečuje,” je dejal Tomaž Ažbe. “Ko zagori velika sončna elektrarna, kot se je nedavno zgodilo na šoli v Bistrici pri Tržiču, je gašenje zahtevno, dostop pa je včasih na meji nemogočega. Dostop do mesta požara je v takem primeru bistveno otežen, kot tudi denimo ustvarjanje preseke na strehi, da se prepreči širjenje požara.”

Izkušnja vodje intervencije

Domen Turk, poveljnik Prostovoljenga gasilskega društva Bistrica pri Tržiču, ki je bil pri gašenju požara na šoli vodja intervencije, nam je povedal, da so na streho prišli brez težav, največji problem pa je predstavljal dostop do samega mesta požara, saj je gorelo v konstrukciji strehe in v plasteh izolacije.

Foto: OŠ Bistrica pri Tržiču/FB

“Osnovna kritina na tej strehi so bili fotovoltaični paneli. Na nekaj mestih so se s časom začela pojavljati posamezna puščanja vode med paneli, zato so pod panele namestili dodatni sloj pločevine, ki je služil kot sekundarna kritina. Prav zaradi tega smo se gasilci zelo težko prebili do samega mesta požara, saj je bilo potrebno najprej odstraniti panele in nato še pločevino.”

Zaradi napornega dela in razmeroma vročega dneva so potrebovali veliko število gasilcev, ki so se zaradi dela z dihalnimi aparati morali menjavati na 20 minut.

Kakšna je “norija” pri samooskrbnih sončnih elektrarnah

Dodatno težavo predstavlja, da so sončne elektrarne tudi na družinskih hišah pogosto dimenzionirane z namenom največjega ekonomskega izkoristka, kar se praviloma zgodi na račun varnega dostopa. “Pri samooskrbnih sončnih elektrarnah smo priča nekakšni noriji. Ljudje si postavljajo sončne elektrarne, katerih proizvodnja presega njihove potrebe po energiji,” je dejal Ažbe.

“Posledično zaradi viška energije, ki je ne morejo porabiti, nekateri celo ogrevajo žlebove in dvorišča. Če bi si ljudje nameščali bolj razumno dimenzionirane sončne elektrarne, bi tudi lažje zagotovili ustrezne razmike med paneli za lažjo intervencijo. Je pa za monterje seveda veliko laže in ceneje, da na streho postavijo en sam velik sestav panelov.”

sončna elektrarna — Foto: Žiga Živulović jr./Bobo

“Gašenje vedno začnemo z varnostne razdalje”

Gasilci morajo biti pri gašenju sončne elektrarne pozorni tudi na nevarnost električnega udara. “Z novejšimi smernicami, s pravilno montažo in vgradnjo določenih elementov, ki v primeru požara zmanjšajo električno napetost iz sončnih panelov do razsmernika, je to že precej dobro urejeno, zato je nevarnost praviloma že zelo omejena,” je dejal Ažbe.

Težava pa je, ker prvi posredovalci praviloma ne morejo vedeti, za kakšen tip sončne elektrarne gre in koliko se je mogoče zanašati na vgrajene varnostne sisteme. Zato je previdnost nujna. “Gašenje vedno začnemo z določene varnostne razdalje, kar je v skladu z navodili za gašenje električnih naprav pod napetostjo.”

Sploh zato, ker za gašenje večinoma uporabljajo kar vodo. “Voda je še vedno najboljše sredstvo za gašenje, saj ima najboljšo sposobnost hlajenja.” Za zdaj kakšnih resnejših poškodb gasilcev pri gašenju sončnih elektrarn k sreči niso zabeležili.

Primanjkuje primerne opreme

Za varno gašenje sončnih elektrarn gasilci potrebujejo opremo, ki je za ta namen v Sloveniji primanjkuje. “Brez uporabe avtolestev (gasilskih vozila z integrirano lestvijo s košaro; op. a.) je gašenje lahko zelo oteženo. Teh pa imamo v Sloveniji premalo in niso vedno pravočasno na voljo,” je opozoril Tomaž Ažbe.

“Menim, da bi morala podjetja, ki služijo s sončnimi elektrarnami, pa tudi država, ki njihovo nameščanje izdatno spodbuja in propagira, prevzeti družbeno odgovornost in zagotoviti sredstva za nakup dodatnih avtolestev, ki v tem trenutku edine zagotavljajo varen dostop gasilcem do sončnih elektrarn.”

Obvezni pregledi in vzdrževanje?

Oba naša sogovornika sta prepričana, da bomo za obvladovanje požarnih tveganj na sončnih elektrarnah potrebovali zaostritev zakonodaje glede rednega nadzora in vzdrževanja. “Razmah sončnih elektrarn na družinskih hišah se je zgodil šele v zadnjih letih, zato bo verjetno treba na več primerov požarnih incidentov počakati nekaj let,” razmišlja Tomaž Ažbe.

“Problem lahko namreč nastane pri vzdrževanju. Vprašanje, koliko lastnikov je sposobnih splezati po lestvi in očistiti sončne panele ter pregledati, ali so vsi stiki zaščiteni, vsi kabli na mestu in nepoškodovani …”

Trenutno veljavni pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah določa, da je treba redna preverjanja “izvajati v rokih, ki niso daljši od osem let”. Kot so nam povedali na ministrstvu za naravne vire in prostor, v sodelovanju z Elektrotehnično zvezo Slovenije že pripravljajo posodobitev pravilnika. “Trenutno je v fazi delovnega osnutka, o spremembah pa je še preuranjeno govoriti. Nedvomno pa bo vsebina ‘sončnih elektrarn’ deležna posebno skrbne preučitve.”

Natančneje bo treba določiti tudi zahteve za baterijske hranilnike, katerih število naj bi se v prihodnje ravno tako skokovito povečalo. “Trenutno me dejansko najbolj skrbijo baterijski hranilniki, ker za večino sploh ne vemo, kje se nahajajo in kako so nameščeni,” je pripomnil Tomaž Ažbe.

“Nisem nasprotnik sončnih elektrarn. Sem pa zagovornik požarne varnosti”

Je opozarjanje na požarno nevarnost sončnih elektrarn pretiravanje, smo izzvali dr. Jomaasa. Ne nazadnje veliko gospodinjstev z namestitvijo sončne elektrarne zamenja tudi način ogrevanja in se z odstranitvijo kotla na plin ali kurilno olje tudi izogne potencialnemu viru požara.

“Razmišljanje, da smo en potencialni vir požara pač zamenjali za drugega, se mi ne zdi pravo,” je odgovoril. “Ukvarjati se moramo z vsakim tveganjem posebej in ga, kolikor je mogoče, minimizirati.”

Preprečevanje uničujočih požarov na sončnih elektrarnah po njegovem prepričanju niti ni izjemno težaven problem. “Takšen pa bi lahko postal, če bomo ob velikem razmahu instalacij, ki smo mu priča, stali križem rok in upali na najboljše. Nekateri mi očitajo, češ da sem proti sončnim elektrarnam. Nisem nasprotnik sončnih elektrarn, sem pa zagovornik požarne varnosti. In v zadnjem času se nakazujejo trendi, ki niso najboljši. Požar se je razplamtel na šoli. Naslednjič se lahko na domu za starejše ali na bolnišnici. Rad bi, da je zeleni prehod lepa zgodba o napredku. Nasprotnikom z zanemarjanjem požarne varnosti ni treba dati dodatnega argumenta za udrihanje po sončnih elektrarnah.”