Paradoks samooskrbe: Ko sončna elektrarna na strehi poveča porabo iz omrežja

Foto: Žiga Živulović jr./Bobo

Država od leta 2016 spodbuja samooskrbo gospodinjstev s sončnimi elektrarnami. S samooskrbno sončno elektrarno si lahko znižajo račun za elektriko za približno 80 odstotkov. A ne zato, ker bi za toliko zmanjšali porabo elektrike iz omrežja. Dejansko je omrežje zaradi teh samooskrbnih sončnih elektrarn celo bolj obremenjeno. "Naše analize kažejo, da odjemalci, ki imajo samooskrbo, iz omrežja potegnejo več elektrike, kakor so je pred namestitvijo samooskrbne sončne elektrarne, kar je skregano z logiko," nam je povedal dr. Jurij Curk z Elektra Ljubljana.

Vseh pet slovenskih podjetij za distribucijo električne energije je v teh dneh zasutih z vlogami za postavitev samooskrbne sončne elektrarne. Razlog: le še do konca leta lahko investitorji izkoristijo ugodne pogoje za samooskrbo, kot veljajo od leta 2016.

Na Elektru Celje so nam povedali, da v zadnjem mesecu beležijo 140-odstotno povečanje vlog v primerjavi s povprečjem prejšnjih mesecev.

Podobno se dogaja tudi na Elektru Gorenjska, Elektru Ljubljana in Elektru Primorska. Na Elektru Maribor beležijo tudi do štirikratno povečanje vlog v primerjavi z začetkom leta.

Že lani smo poročali o navalu na sončne elektrarne, zdaj pa se je ta še potenciral. Investitorji namreč lovijo zadnji vlak za vključitev v shemo samooskrbe po sistemu tako imenovanih neto meritev, ponudniki sončni elektrarn pa jih v oglasih na vse pretege pozivajo, naj pohitijo.

sončna elektrarna montaža — Foto: Profimedia

Proizvodnja elektrike, ko je ne potrebujejo

V veljavnem sistemu neto meritev (angl. Net Metering) lastnik samooskrbne sončne elektrarne elektriko oddaja v omrežje, ko je proizvede več od trenutnih potreb. In “črpa” iz omrežja, ko je proizvodnja njegove sončne elektrarne premajhna za pokrivanje njegovih potreb. Če se na koncu leta pri obračunu pokaže, da je iz omrežja porabil več elektrike, kot je je oddal v omrežje, mora razliko doplačati. Če je oddal več elektrike, kot je je iz omrežja porabil, pa za višek proizvedene elektrike ne dobi nikakršnega plačila.

Kar dela sistem neto meritev tako ugodnega za investitorje, je dejstvo, da je lastnik samooskrbne sončne elektrarne oproščen ne samo plačila za električno energijo iz omrežja, ki jo čez leto kompenzira z lastno proizvodnjo, temveč tudi plačila omrežnine za to elektriko.

Zelo ugoden za investitorje je tudi daljši, letni obračun. Sončne elektrarne imajo namreč čez leto zelo neenakomerno proizvodnjo. Veliko večino električne energije proizvedejo v poletnih mesecih. Pozimi, ko so sicer potrebe po elektriki zaradi ogrevanja in razsvetljave največje, pa je njihova proizvodnja zelo skromna. Največ elektrike tako samooskrbne sončne elektrarne proizvedejo poleti čez dan, ko lastnikov velikokrat niti ni doma in je njihova poraba na minimumu. Najmanj pa pozimi, ko pritisne mraz in toplotna črpalka deluje na polno.

Rešilna bilka z napako

Sistem neto meritev pri samooskrbi z elektriko je leta 2016 oživil panogo sončnih elektrarn, potem ko je gradnja novih zmogljivosti zaradi drastičnega zmanjšanja državnih subvencij skoraj povsem zamrla. Zahvaljujoč ugodnim pogojem je število novih naprav za samooskrbo v zadnjih letih raslo skorajda eksponentno.

Graf samooskrba — Vir: Agencija RS za energijo, letno poročilo 2022

A z rastjo števila samooskrbnih sončnih elektrarn so začele bolj do izraza prihajati tudi slabosti sistema neto meritev. Kot prvo so lastniki samooskrbnih elektrarn oproščeni plačevanja omrežnine za elektriko iz omrežja, ki jo kompenzirajo z lastno proizvodnjo. Čeprav se na omrežje zanašajo enako kot prej ali celo še bolj (o tem v nadaljevanju), ne prispevajo praktično ničesar za njegovo vzdrževanje, to pa je diskriminatorno do ostalih porabnikov elektrike.

Ravno zaradi tega nam je Evropska komisija naložila odpravo obstoječega sistema neto meritev. Konec leta je skrajni rok za njegovo ukinitev. A vse naprave za samooskrbo, za katere bo vloga oddana do konca letošnjega leta, bodo te diskriminatorne ugodnosti lahko deležne do konca življenjske dobe. Torej bo trenutni sistem neto meritev z nami vsaj še kakih dvajset let.

Ekstremna obremenitev za omrežje

Poleg nepravičnosti pri plačevanju omrežnine je začel sistem neto meritev povzročati preobremenitve v električnem omrežju. Razmere v omrežju se namreč z množičnim nameščanjem sončnih elektrarn spreminjajo, opozarja dr. Jurij Curk, svetovalec uprave za tehnološki razvoj pri distribucijskem podjetju Elektro Ljubljana.

“Izgradnja omrežja je vedno temeljila na predpostavki, da se obremenitev prerazporedi skozi čas – da ne kuhajo vsi istočasno, da ne perejo istočasno itd. Zdaj pa prihajamo v drugačne razmere – sončne elektrarne v nekem naselju vse istočasno proizvajajo energijo. Vse istočasno in na polno, po možnosti še takrat, ko ni nikogar doma. In to za omrežje predstavlja ekstremno obremenitev.”

S tega vidika je sistem samooskrbe z neto meritvami problematičen, opozarja. “Gradnjo sončnih elektrarn spodbuja ravno tam, kjer je potrebna investicija v omrežje za priklop take elektrarne največja.”

Posledično morajo distribucijska podjetja vedno več vlog za postavitev samooskrbne sončne elektrarne zaradi premajhnih kapacitet lokalnega omrežja zavrniti.

Delež zavrnjenih vlog v letu 2023

Elektro Maribor 33%

Elektro Ljubljana 31%

Elektro Celje 17%

Elektro Primorska 5 – 10%

Elektro Gorenjska 6%

Vir: distributerji

Trošenje elektrike “za vse mogoče neumnosti”

Dodatna težava se je pojavila, ker so si ljudje začeli nameščati večje sončne elektrarne, kot jih potrebujejo za samooskrbo. To pa je vodilo do nepredvidenih posledic.

“Načeloma je mišljeno, da bi morala letna proizvodnja samooskrbne sončne elektrarne čim bolj ustrezati potrebam lastnika po električni energiji,” nam je povedal Jurij Curk.

“Interes ponudnikov sončnih elektrarn pa je, da vam prodajo čim večjo elektrarno. Posledično ljudje nameščajo predimenzionirane sončne elektrarne, nato pa proti koncu leta ugotovijo, da so v omrežje oddali bistveno več elektrike, kot so je iz njega ‘potegnili’. Ker za ta presežek ne bi dobili nikakršnega plačila, potem do konca leta na veliko porabljajo elektriko za vse mogoče neumnosti, da elektriko, oddano v omrežje, uravnotežijo s porabo iz omrežja.”

Raje, kot da bi se brezplačno odrekli presežku elektrike, tako denimo prekomerno zvišujejo temperaturo ogrevanja s toplotno črpalko ali se grejejo z drugimi električnimi grelnimi napravami. Nekateri namesto na plin začno kuhati na elektriko. “Se pa govori tudi o ogrevanju žlebov in dovozov, česar pa ne morem potrditi ali zanikati,” je dejal Curk.

In to se dogaja pozno jeseni, v delu leta, ko sončne elektrarne proizvajajo zelo malo elektrike in ko je omrežje zaradi začetka kurilne sezone in povečanih potreb po razsvetljavi že tako obremenjeno.

Sončne elektrarne praviloma največ elektrike proizvedejo v času, ko je gospodinjstva potrebujejo najmanj. Najmanj pa je proizvedejo v času, ko je potrebujejo največ.

Posledično je izraz “samooskrba” precej zavajajoč. “Naše analize kažejo, da odjemalci, ki imajo samooskrbo, iz omrežja potegnejo več elektrike, kot so je pred namestitvijo samooskrbne sončne elektrarne, kar je skregano z logiko,” je opozoril Curk.

Povišane konice in napetostne motnje

Jasno, poraba elektrike se v samooskrbnih gospodinjstvih v prvi vrsti poveča zato, ker si številni poleg samooskrbne sončne elektrarne omislijo tudi toplotno črpalko in morda še električni avto.

“Marsikdo pa kupi tudi navadne električne peči za ogrevanje, samo da kompenzira/porabi proizvedeno električno energijo”, so nam na Elektro Celje potrdili besede dr. Curka. “To pri gospodinjstvih povzroča povišane konice in odjem v zimskem času – še posebej ob večerih – in tudi nesimetrijo napetosti v omrežju. V zimskem času je namreč proizvodnja sončnih elektrarn omejena, saj v času koničnih obremenitev gospodinjstev ob večerih sončne elektrarne ne proizvajajo električne energije.”

Da se to dogaja, nam je potrdil tudi Jurij Jurše, vodja službe za strateški razvoj in inovacije pri Elektru Primorska. “Precej samooskrb je predimenzioniranih in potem se lahko zgodi, da sploh v zadnjem mesecu pred obračunom, torej v decembru, stranke neracionalno porabljajo viške, za katere tako in tako ne dobijo nič. Ravno v decembru pa je omrežje zaradi visoke porabe precej obremenjeno in ta pojav to še poslabšuje.”

Rešitev bi bila sicer po njegovem mnenju relativno preprosta. “Vlada bi morala predpisati obvezen odkup viškov elektrike s strani dobaviteljev, seveda po ustrezno nizki ceni. Na ta način bi motivirala ljudi, da se glede porabe, ko njihove elektrarne ne proizvajajo, čez celo leto obnašajo racionalno.”

Samooskrba v industriji deluje bolje

Samooskrbo gospodinjstev je treba ločiti od samooskrbe v podjetjih. Tam so sistemi samooskrbe praviloma bolj dovršeni in opremljeni s hranilniki energije, pa tudi lastna poraba električne energije je v času največje proizvodnje praviloma večja. Povečana stopnja samooskrbe v podjetjih se tako že pozna na upadu njihovega odjema elektrike iz omrežja.

Foto: Žiga Živulović jr./Bobo

“Prehitite soseda!”

V dirki za izkoriščanje sistema neto meritev se dogajajo tudi medsosedski boji. “Prehitite soseda z vlogo”, denimo poziva eden od oglasov na spletu.

Ker lahko nizkonapetostno distribucijsko omrežje prenese le omejeno število sončnih elektrarn, lahko tisti, ki pridejo prvi, zasedejo kapacitete vsem ostalim. Če nameščajo večje sončne elektrarne, kot jih potrebujejo, se to zgodi še hitreje.

Gre za “ugrabljanje zmogljivosti”, kot je pojav na lanski konferenci Združenja slovenske fotovoltaične industrije poimenoval David Batič z Agencije RS za energijo.

Rešitev za to je po mnenju dr. Tomija Medveda, vodje Laboratorija za energetske strategije na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, v odpravi omejitev za investiranje in uvedbi omejitev za proizvodnjo.

“Naj vsak inštalira, kar hoče. Tako kot si lahko vsak kupi ferrarija, čeprav je omejitev hitrosti 130 km/h. Investitorji za vsako sončno elektrarno razumljivo želijo, da bi proizvajala pri polni kapaciteti. A po tem sistemu lahko tisti, ki so prišli prvi, popolnoma zasedejo kapacitete omrežja in preprečijo sosedom, da si tudi sami omislijo sončno elektrarno. Vsak bi moral imeti pravico postaviti, kar hoče, država pa bi morala predpisati sosedom na istem omejenem izvodu transformatorske postaje, da se morajo povezati v energetsko skupnost in pravično razdeliti proizvedeno elektriko, saj si sicer s svojim delovanjem medsebojno odžirajo kapacitete električnih vodov.”

Šele ko bodo ljudje imeli viške električne energije, ki jih ne bodo mogli oddati v omrežje, bodo začeli razmišljati o tem, ali bi dodali hišno baterijo, napolnili e-avto, s toplotno črpalko predgreli toplo vodo, je prepričan dr. Medved.

Samooskrba po novem

Kdor se bo za namestitev samooskrbne sončne elektrarne odločil po novem letu, bo imel nekoliko manj ugodne pogoje.

Viške elektrike bo sicer po novem lahko prodal, plačati pa bo moral omrežnino za vso elektriko, ki jo bo potegnil iz omrežja. V kombinaciji s spremembo obračunavanja omrežnine, ki nas prav tako čaka prihodnje leto, naj bi tako nov sistem samooskrbe ljudi spodbujal k vgradnji hranilnikov energije in čim večji porabi elektrike iz lastne elektrarne ter tako vsaj do neke mere omilil negativne učinke trenutnega sistema samooskrbe.

Ta pa bo, kot rečeno, z nami vse do konca življenjske dobe od leta 2016 do danes nameščenih samooskrbnih sončnih elektrarn.