Bolj nalezljiva različica virusa povečuje tveganje za otroke, pediatrični oddelki v ZDA se polnijo, projekcije ob odprtju šol napovedujejo pohod delte skozi razrede, mi pa izgubljamo energijo z razpravami o bolj ali manj obveznem testiranju necepljenih.
Ena redkih dobrih strani sicer grozne epidemije covida-19 je bila do zdaj dejstvo, da so bili vsaj otroci relativno varni. Virus se med njimi ni širil tako hitro kot druge okužbe dihal, potek bolezni je bil v večini primerov, s tragičnimi izjemami, zelo blag. Temu primerno so bili tudi starši razmeroma mirni, kar zadeva ogroženost njihovih otrok.
Letošnja jesen bo, kot vse kaže, drugačna. Različica delta je v ZDA že sredi poletja, ko se sicer okužbe dihal praviloma najmanj širijo, v bolnišnice spravila rekordno število ameriških otrok. Hospitaliziranih je več kot na vrhuncu zimskega vala.
⚠️Record pediatric hospitalization trajectory—surpassing winter pandemic peak. And this is August, historically the lowest season for pediatric hospitalizations. #DeltaVariant surge will worsen for kids.?
“Delež otrok med vsemi na novo odkritimi okužbami v ZDA se povečuje. Trenutno znaša približno 18 odstotkov,” nam je stanje opisal pediatrični infektolog dr. Paul Offit iz otroške bolnišnice v Filadelfiji. “Vsak teden se okuži na desettisoče otrok, približno dva odstotka okuženih otrok potrebujeta bolnišnično zdravljenje. Tudi v naši bolnišnici je velik priliv, nekaj otrok je tudi na oddelku za intenzivno nego.”
Tudi iz Italije poročajo o porastu števila hospitaliziranih otrok. V rimski pediatrični bolnišnici Bambino Gesu je bilo število otrok, sprejetih zaradi covid-19, v zadnjem esecu štirikrat večje kot mesec poprej.
Za zdaj sicer še ni mogoče z gotovostjo trditi, da je virus v primeru okužbe bolj nevaren v primerjavi s predhodnimi različicami, čeprav je bilo v zadnjem času objavljenih nekaj raziskav (Kanada, Škotska), ki nakazujejo v to smer.
Wikipedia
Dr. Paul Offit je eden najbolj znanih ameriških zagovornikov cepljenja, dolgoletni borec proti anticepilcem, avtor knjig in soizumitelj cepiva proti rotavirusnim okužbam.
Dr. Offit za zdaj pri tem ostaja previden. “Enako se je sprva govorilo o različici alfa, pa se je sčasoma izkazalo, da to ni res. Tako da tudi v primeru delte ta poročila za zdaj jemljem z rezervo.” Vsekakor pa je, dodaja, virus bolj nalezljiv. “Zato se okuži več otrok, to pa pomeni, da jih bo več imelo tudi težji potek bolezni. Tveganje se je povečalo.”
Poleg tega je zaskrbljujoče, da se veča delež otrok, ki ob okužbi potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Podatki iz Kanade nakazujejo, da je v primeru okužbe tveganje za hospitalizacijo otrok, mlajših od deset let, ob prevladi različice delta skoraj trikrat večje kot prej.
Sharing this via twitter because I think it's in the public interest to know: we now have enough delta cases in kids, and enough pediatric hospitalizations in Ontario, that we can estimate the odds ratio for hospitalization with delta. It is increased, OR = 2.75 (1.59 to 4.49)
Za zdaj ni podatkov, da bi bila okužba z različico delta tudi bolj življenjsko ogrožajoča za otroke. Smrtni primeri še naprej ostajajo izjemno redki. A to ne bi smel biti razlog za mirnost, je prepričana predsednica Kanadske zdravniške zbornice, pediatrinja dr. Catherine Smart. Že večja možnost za okužbo in hospitalizacijo je več kot dovolj strašljiva. “Kaj pa dolgotrajne posledice, vpliv na družine, na mentalno zdravje?” je zapisala na Twitterju. “Posledice za otroke, ki bi jih lahko preprečili, so nesprejemljive.”
2. Who will pay the price? #Children, esp children < 12 who can’t be #VaxXed. It is misleading to say “not that many kids die”. #Mortality is a pretty crude outcome measure in #Pediatrics. What about disability, medical trauma, impact on families, mental health?
V nasprotju z ostalo populacijo otroci, mlajši od 12 let, še nimajo na voljo cepiva. Klinične študije učinkovitosti še potekajo, odobritev uporabe je pred novim letom težko pričakovati.
Zaščita teh otrok pred okužbo bi morala izhajati iz visoke precepljenosti odraslih. Tega pa se v trenutnih razmerah obsežnega zavračanja cepljenja ni mogoče nadejati. Tudi med učitelji in drugim šolskim osebjem naj bi bila v Sloveniji cepljena le dobra polovica.
Vse skupaj je recept za velike težave, za N1 svari dr. Offit. “Zelo me skrbi, kaj nas čaka v novem šolskem letu. Gre za kombinacijo dejavnikov – bolj nalezljive virusne različice, popolnoma nezaščitene populacije mlajših od 12 let na kupu, izboljševanja pogojev za širjenje virusa s prihodom hladnejšega vremena in poslabšanja našega kolektivnega vedenja. Lani ob tem času nismo imeli cepiv, zanašati smo se morali izključno na maske in ohranjanje razdalje, pri čemer smo bili precej zgledni. Letos nismo.”
Kot ugotavlja, se mnogim ljudem zdi dejstvo, da je na voljo cepivo, dovolj. “A da je cepivo učinkovito, se morajo ljudje dejansko tudi cepiti. Naše otroke puščamo na cedilu.”
Da bo letošnje šolsko leto zelo težko, je za CNN napovedal tudi nekdanji direktor ameriškega Centra za nadzor bolezni (CDC), epidemiolog dr. Richard Besser. “Različica delta je mnogo bolj nalezljiva. Lani nam je okužbe uspelo omejevati s preprečevanjem mešanja med razredi. Če se je okužba pojavila v enem razredu, je bilo zelo malo možnosti, da se bo razširila v druge razrede. S to virusno različico verjetno ne bomo imeli te sreče. Po mojem bomo priča številnim zapiranjem šol.”
Tudi številni slovenski starši bodo septembra svoje otroke poslali v šolo s cmokom v grlu. Nekateri celo razmišljajo, da tega ne bi storili.
“Moj otrok ima redko imunsko bolezen in ga zato, čeprav je že dovolj star, ne morem zaščititi s cepljenjem. Bližje kot je začetek šolskega leta, bolj sem razočarana nad sodržavljani, starši, učitelji in ravnatelji,” pravi mama osnovnošolca, ki se ni želela izpostaviti z imenom in priimkom. “Namesto da bi razpravljali, kako narediti vse za varnost otrok, razpravljajo, kdo bo plačeval teste odraslim, ki se nočejo cepiti.”
Kot pravi, ima dve možnosti – ali sina osami in šola na domu ali pa ga prepusti na milost in nemilost okoliščinam ter tvega, da nastanejo hujši zapleti in posledice. “Glede na naraščajoče številke okužb zadnje dni imam v bistvu samo eno možnost.”
“Hočete biti člani družbe? Torej ravnajte kot člani družbe.”
Konflikt med cepljenimi in necepljenimi bo z odprtjem šol dobil novo dimenzijo.
Vprašanje. Ali kot starš lahko odklonim obisk pouka mojih otrok pri učiteljih, ki niso cepljeni? pic.twitter.com/CPd0xRqdar
Starši upravičeno pričakujejo, da bodo otroke poslali v maksimalno varno šolsko okolje in da bodo učitelji storili vse razumne korake za zaščito svojih učencev. “Necepljen učitelj povečuje tveganje, da se bo okužil, vnesel okužbo v šolo in s tem povzročil kup težav,” pravi epidemiologinja Nina Pirnat z NIJZ. “Povečuje tveganje, da bo moral razred v stiku z njim v karanteno, kar pomeni dodaten zaostanek v pridobivanju učnih veščin.”
Šolanje na daljavo je po njenih besedah z vidika otrok veliko zlo, ki bi se mu morali poskušati na vsak način izogniti. “Poleg slabšega znanja je vodilo v pomanjkanje socialnih stikov, slabšanje duševnega zdravja in zmanjševanje motoričnih sposobnosti otrok. Necepljeni učitelj povečuje tudi tveganje, da se bo okužil kateri od učencev. A okužba je le ena od palete možnih negativnih posledic.”
Ravnatelj in (menda) zaskrbljeni učitelji OŠ Prebold od @MIZS_RS terjajo znanstvene dokaze o virusih kot povzročiteljih bolezni. Kot je že en komentator na @n1slovenija dobro napisal: za začetek bi lahko vzeli v roke učbenik za biologijo.https://t.co/l7sFgcj7fQpic.twitter.com/Fdc2MMQRqo
Precepljenost pedagoških delavcev je tako po njenem mnenju izjemnega pomena. “Morala bi biti popolna, 100-odstotna. Da, tudi cepljeni se lahko okužijo, a je ob popolni precepljenosti kolektiva verjetnost za to mnogo manjša kot pri necepljenih.”
Učitelji, ki zavračajo cepljenje, bodo svoje učence po nepotrebnem izpostavljali dodatnemu tveganju. Enako velja za tiste starše, ki bodo s svojo “osebno odločitvijo”, da se ne cepijo, povečevali tveganje, da se prek njihovega otroka okužba razširi v razredu.
Po mnenju infektologa Mihe Simonitija iz Splošne bolnišnice Celje, sicer tudi očeta 6-letnice, ki bo letos vstopila v prvi razred, zdaj, ko je na voljo cepivo, za to ni več opravičila.
V sindikatu šolnikov kljub temu vztrajajo, da mora cepljenje za učitelje ostati prostovoljno. Predsednik SVIZ Branimir Štrukelj se je odgovoru na naše vprašanje, kaj zavračanje cepljenja pomeni v luči odgovornosti učiteljev, da zagotovijo karseda varno okolje za svoje učence, izognil. “Enako vprašanje bi lahko zastavili tudi v zdravstvu, kjer bodo necepljeni zdravili bolnike. Jim bomo zaradi tega onemogočili zdravljenje?”
Temu seveda ni mogoče oporekati. Tudi zaposlenim v zdravstvu je treba postavili enako vprašanje. In tudi zaposleni v zdravstvu nosijo podobno odgovornost. “V SVIZ verjamemo, da je prepričevanje in dialog s tistimi, ki imajo do cepljenja pomisleke, najbolj učinkovita pot za doseganje čim višje stopnje precepljenosti. Uveljavitev prisile, obveznega cepljenja, bo izrazito povečala konflikte v družbi, kar bo ohromilo delovanje ključnih podsistemov, zdravstva, šolstva in ne bo učinkovita,” meni Štrukelj.
Izgovorov ne bi smelo biti, pa je prepričan Paul Offit.
“Učitelji, ki zavračajo cepljenje, po mojem mnenju ne bi smeli poučevati. V trenutku, ko vstopijo v učilnico, stopijo med ranljivo skupino, imajo dolžnost, da naredijo vse za varnost otrok. Ni dobrega razloga, da se ne cepite. Samo veliko slabih razlogov. Ne podpiram nobenega učitelja, kot tudi nobenega zdravstvenega delavca ali zaposlenega v domu za starejše, ki zavrača cepljenje. To je slaba izbira in izbira, ki ne vpliva samo nanje,” poudarja Offit.
Odločili so se namreč za delo z ranljivo populacijo. “Hočete biti člani družbe? Torej ravnajte kot člani družbe. Cepljenje za učitelje bi morali biti obvezno, brez izjem.”
Nizka precepljenost kot protiustavno stanje
V Sloveniji se je ustavno sodišče enkrat že jasno opredelilo do obveznega cepljenja. Leta 2004 je pri odločanju o pobudi staršev, ki so nasprotovali obveznemu cepljenju otrok proti nalezljivim boleznim, razsodilo, da “koristi, ki jih prinaša obvezno cepljenje za zdravje posameznika in članov širše skupnosti, presegajo težo posledic posega v ustavne pravice posameznika”.
Kot meni dr. Samo Bardutzky, predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti, je ta odločba aktualna tudi danes. “Prepričan sem, da so stališča, ki jih je zavzelo ustavno sodišče takrat, prenosljiva in uporabljiva tudi v zvezi s cepljenjem proti covidu-19.”
N1
Ker covid-19 ogroža celotno družbo, bi morala biti celotna družba zavezana h kolektivnemu ukrepanju. S tega vidika se mu zdi sporen premik javne razprave od splošne obveznosti cepljenja k obveznosti cepljenja zgolj za posamezne poklicne skupine, npr. zdravstvene delavce ali učitelje. “Zelo nevaren je tudi premik od diskusije, ki jemlje za izhodišče precepljenost, k diskusiji, v kateri govorimo o tem, da je vsak odgovoren zase, zato naj se sam odloči, ali se bo cepil, ostali pa naj trpijo posledice necepljenosti.” To stališče je po njegovem nevarno, ker zanemarja vse, ki se ne morejo cepiti iz objektivnih, zdravstvenih razlogov. “Ti so okužbi in bolezni še naprej izpostavljeni, bolj, kot bi bilo potrebno, čeprav to ni posledica njihove avtonomne odločitve. To je protiustavno stanje.”
Dr. Paul Offit o obveznem cepljenju
“Sploh ne bi smeli potrebovati obveznega cepljenja. Za vsakega, ki si pogleda podatke o učinkovitosti in varnosti cepiva, bi morala biti odločitev jasna. A trenutno imamo v ZDA vsaj med 20 in 30 odstotkov ljudi, ki pravijo: ‘Ne, hvala, nočemo cepiva. Še naprej želimo zagotavljati plodna tla za širjenje virusa, za njegove nove mutacije, ki bodo potencialno še bolj odporne na cepiva. Še naprej bomo povzročali škodo, kaj nam pa morete…’
Lahko sklenete, da ne morete storiti ničesar, da bo virus še naprej krožil in da se pandemije še dolgo ne bomo rešili, lahko pa rečete: dovolj! Morate se cepiti, sicer ne morete na univerzo, v šolo, ne morete delati v bolnišnici, ne morete delati v industriji … Žal je treba ljudi kdaj prisiliti, da storijo pravo stvar.
Zanimiv primer: zvezna država z eno najnižjih stopenj precepljenosti proti covidu-19, le nekaj več kot 30-odstotno, je Mississippi. Uganete, katera država ima najvišjo stopnjo precepljenosti za otroške bolezni? Mississippi. Zakaj? Ker je le ena od dveh zveznih držav, kjer nikoli ni bilo dovoljeno zavrniti cepljenja na podlagi verskih ali filozofskih razlogov. Če odvzamete možnost izbire, se bodo ljudje cepili.”
Na dr. Bardutzkega smo se sicer obrnili z vprašanjem o dolžnosti učiteljev, da storijo vse razumne korake za zaščito svojih učencev. Zanimalo nas je, ali je necepljenim učiteljem mogoče očitati nevestno opravljanje poklica.
Ne glede na to, da bi bilo z ustavnopravnega vidika po njegovem mnenju najbolj primerno razmišljati o zagotavljanju precepljenosti celotne populacije, Bardutzky dopušča, da je ravno šolsko okolje tisto, kjer je obveznost države, da varuje zdravje otrok, posebej velika.
“Najprej zato, ker gre za otroke, ki so v slovenskem ustavnem pravu in mednarodnem pravu človekovih pravic še posebej zaščiteni. Nato zato, ker cepljenje otrok, mlajših od 12 let, trenutno še nikjer ni mogoče, torej starši ne morejo poskrbeti za to, da bi svojega otroka zavarovali s cepljenjem, in je toliko bolj pomembno, da se maksimalno preprečuje okužbe v okolju. Tretjič zato, ker gre pri udeležbi pri pouku za izvrševanje z ustavo zagotovljene pravice do izobraževanja, pri osnovnošolskem izobraževanju pa celo za ustavno zapovedano obveznost.”
Na splošno je, zaključi Bardutzky, obveznost države zagotoviti, da so učenci, dijaki in študenti v šolah in visokošolskih zavodih v varnem in zdravem okolju. “Pri tem, ko zagotavlja varno in zdravo okolje, mora slediti dognanjem znanosti – o maskah, razdalji, prezračevanju, cepljenju.”
Učitelj, ki zavrača cepljenje, je torej lahko neodgovoren, država pa je tista, ki mora to neodgovornost preprečiti.
Za otroke gre
Otroci so se pred začetkom šolskega leta znašli v skrajno nezavidljivem položaju. Vstopajo v že tretje zaporedno šolsko leto, ki bo zaradi pandemije okrnjeno, v katerem bodo v najboljšem primeru ostali samo brez nekaterih dopolnilnih dejavnosti, v najslabšem primeru pa bodo spet pristali za domačimi računalniki in se šolali na daljavo, še prej pa bodo nekateri zaradi covida-19 po nepotrebnem pristali v bolnišnici.
Žiga Živulovič jr./BOBO
V imenu zaščite odraslih so se na ta način v minulih dveh šolskih letih izobraževali že več mesecev, posledica so učni zaostanki in težave v duševnem zdravju. Otroci so v prejšnjih valovih s tem, ko so ostali doma, se šolali od doma, ko smo jim omejili stike, pred covidom-19 varovali predvsem odrasle in starejše. Zdaj, ko je tu različica delta, zaradi katere so otroci bolj na udaru, odraslim pa je na voljo cepljenje, s katerim bi lahko ščitili otroke, tega mnogi odrasli ne naredijo.
Dokler ni bilo na voljo cepiva, so se bili otroci prisiljeni žrtvovati. Zdaj je cepiva dovolj. In odrasli bi jim morali s cepljenjem vsaj vrniti uslugo.
Seveda pa zgolj cepljenje ni zadovoljiva rešitev. Strokovnjaki poudarjajo, da bi ob odprtju šol tveganje najbolj zmanjšala kombinacija ukrepov -poleg cepljenja sta ključna še vestna uporaba kakovostnih mask in pa redno zračenje.
Scientific American je strokovnjake za otroške nalezljive bolezni in epidemiologijo vprašal, kakšen je dober scenarij za vrnitev v šolo. Svetujejo: cepljenje vseh (odrasli in otroci nad 12 let), nošenje dobrih mask (vse starosti) in učinkovito zračenje. https://t.co/Smf1ta8gHB
Logično je, da so bila cepiva, ki so regulatorni postopek prestala v rekordno hitrem času, najprej na voljo za odrasle. Ne nazadnje smo sprva računali, da bo precepljenost odraslih zadostovala za zaščito celotne populacije. A v trenutnih razmerah prihajajoče jeseni in prenizke precepljenosti bi bilo zelo dobrodošlo, če bi bilo cepivo na voljo tudi za vse otroke. Člani ameriške akademije za pediatrijo so nedavno tamkajšnjo Upravo za hrano in zdravila (FDA) v pismu pozvali, naj stori vse za čim hitrejšo odobritev cepiv tudi za uporabo pri otrocih, mlajših od 12 let. “Po našem mnenju vzpon različice delta spreminja ravnotežje med koristmi in tveganji pri odobritvi cepiv za otroke.”
Kathleen Flynn/REUTERS
V Evropi, kjer so bile številne države sprva zadržane tudi do cepljenja mladoletnih otrok od 12. leta, različica delta pristojne sili v vnovični razmislek. Nemška Stalna komisija za cepljenje (STIKO) je do nedavnega cepljenje priporočala zgolj posebej ranljivim otrokom, ta teden pa je priporočila spremenila – po novem cepljenje priporoča vsem otrokom od 12. leta.
Tudi slovenska Posvetovalna skupina za cepljenje na začetku ni posebej priporočala cepljenja sicer zdravih otrok. Na seji na začetku avgusta pa je sklenila, da je smiselno tudi cepljenje drugih mladostnikov, “saj bi s tem preprečili redke hude poteke in zaplete bolezni pri mladostnikih, pripomogli k čim bolj nemotenemu izvajanju pouka in obšolskih dejavnosti v prihodnjem šolskem letu, poleg tega je cepljenje mladostnikov smiselno tudi z vidika omejevanja širjenja okužb v populaciji, s čimer bi se zmanjšalo tveganje za nove mutacije virusa”.
N1
Kot trdi vodja Posvetovalne skupine dr. Bojana Beović, vsebinsko ni bistvene razlike med našim in nemškim pristopom. “Moram pa ob tem povedati še svoje mnenje: cepljenje otrok je, kot smo ugotovili na Posvetovalni skupini, smiselno, ni pa prioriteta. Nizko raven epidemije in s tem odprte šole moramo mladim s svojo precepljenostjo zagotavljati odrasli, zaposleni v šolstvu in družine šolarjev/dijakov, to je naša moralna dolžnost.”
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje