Covid-19 pri otrocih pogosto poteka z blagimi simptomi ali celo brez njih, a se pri nekaterih po preboleli okužbi lahko pojavijo hudi zapleti. V Sloveniji je doslej več kot 60 otrok prizadel večorganski vnetni sindrom, pretiran imunski odziv telesa, ki lahko povzroči poškodbe srčne mišice in notranjih organov. Eden od otrok, ki se jim je to zgodilo, je petletni Ožbej. Okužil se je v vrtcu in šel februarja letos zaradi večorganskega vnetnega sindroma urgentno v bolnišnico. Ob začetku cepljenja otrok ponovno objavljamo njegovo zgodbo.
Čeprav covid-19 pri otrocih najpogosteje poteka brez simptomov ali pa so ti blagi, se pri nekaterih lahko pojavijo zapleti. Eden od teh je večorganski vnetni sindrom (angleško Multisystem Inflammatory Syndrome in Children, MIS-C), pretiran imunski odziv telesa na koronavirus, ki lahko prizadene tudi otroke, pri katerih je bil potek bolezni blag ali celo asimptomatski in ki niso imeli povečanega tveganja za hujši potek covida.
Kot smo že poročali, je v Sloveniji večorganski vnetni sindrom doslej prizadel 63 otrok.
Eden od njih je petletni Ožbej iz Brežic, ki so ga morali februarja letos urgentno prepeljati na pediatrično kliniko v Ljubljani, kjer je ostal deset dni. Ob začetku cepljenja otrok ponovno objavljamo njegovo zgodbo, ki smo jo prvič objavili 19. avgusta.
Pediatri starše pozivajo, naj cepijo svoje otroke, saj tako lahko tovrstni zaplet – ki vendarle ni zelo redek in ki bi bil brez ustreznega zdravljenja za nekatere otroke tudi usoden – lahko preprečijo.
“K sreči nismo čakali”
“Ker z možem delava v kritični infrastrukturi, sta bila otroka januarja, v času lockdowna, v vrtcu,” je povedala Ožbejeva mama Nina. “Bil je petek, ko smo izvedeli, da je vzgojiteljica pozitivna na koronavirus, zato so za celo skupino odredili karanteno. V nedeljo so se pri sinu pojavili blagi simptomi, dobil je vročino in tožil, da ga boli glava. Že naslednji dan so simptomi izzveneli in počutil se je dobro.”
Mesec dni pozneje pa je Ožbej resno zbolel. Dobil je zelo visoko vročino, ki ni reagirala niti na kombinacijo zdravil. “V ambulanti so nam rekli, da ga ne bodo testirali, saj da je covid že prebolel. Po pregledu krvi so sklenili, da gre za bakterijsko okužbo, in mu predpisali antibiotik širokega spektra. Pričakovala sem, da bo hitro bolje, kot je to običajno po terapiji z antibiotiki, a se je njegovo stanje še poslabšalo, začel je še bruhati,” je opisala Nina.
Ko je imel že četrti dan visoko vročino, ki ni reagirala na zdravila, ob tem pa je bruhal ter zavračal hrano in pijačo, so poiskali pomoč na urgenci v Splošni bolnišnici Brežice. “Mama mi je takrat rekla, da je brala o možnosti hudih zapletov pri otrocih, ki so preboleli covid. Takrat sem si mislila, kakšna pa je možnost, da se mojemu otroku zgodi kaj takšnega?”
V brežiški bolnišnici so zelo hitro posumili na večorganski vnetni sindrom. Po posvetu z zdravniki na pediatrični kliniki v Ljubljani so Ožbeja urgentno prepeljali in hospitalizirali. “Tam ga je najprej pregledal kardiolog, saj je pri takšni diagnozi velika verjetnost za poškodbe srčne mišice. Povedal nam je, da smo na srečo prišli še pravočasno in da srce ni resneje poškodovano.” Ožbeja so nato pregledali še številni drugi specialisti, ki so skušali ugotoviti morebitne poškodbe drugih notranjih organov.
“Večorganski vnetni sindrom se najpogosteje pojavi približno štiri tedne po okužbi, ki je navadno blaga ali celo povsem brez bolezenskih znakov. Otrok z večorganskim vnetnim sindromom potrebuje zdravljenje v bolnišnici, včasih tudi v enoti za intenzivno terapijo, prizadeti so številni organski sistemi. Bolezen zdravimo s protivnetnimi zdravili in podpiramo delovanje organov, predvsem pa je za uspešno obravnavo teh otrok ključno sodelovanje pediatrov različnih subspecialnosti.”
Marko Pokorn, pediater in infektolog, strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana
Po bolnišnici še dva meseca izolacije
Nina je takrat vedela zelo malo o omenjenem avtoimunskem zapletu in se, kot pravi, ni povsem zavedala, kaj se dogaja. “Naslednji dan mi je zdravnica povedala, da so že skoraj prepričani, da gre za večorganski vnetni sindrom. Sinu se je stanje medtem zelo poslabšalo. Veke so mu močno otekle, tako da je komaj še odprl oči, govoriti ni mogel več, ni mi mogel odgovoriti, ko sem ga vprašala, kako se počuti. Ni mogel hoditi, tudi na stranišče ni več mogel sam. Bil je hudo izčrpan in zelo slabo odziven, popolnoma neprepoznaven.”
Ožbeja so začeli nemudoma zdraviti z imunoglobulini in kortikosteroidi, ki zavrejo pretiran imunski odziv telesa, in po začetku prejemanja terapije se je njegovo zdravstveno stanje začelo hitro izboljševati. Nino je kljub temu zaskrbelo, kakšne neželene učinke bi lahko povzročila kombinacija močnih zdravil. “Zdravnica mi je odgovorila, da so zaradi takšnega avtoimunskega odziva na Hrvaškem enega fanta izgubili in da bodo tukaj storili vse, da se to ne zgodi. Šele takrat sem se v polnosti zavedala resnosti situacije,” je nam je pred meseci povedala Nina.
Ožbej je bil v bolnišnici deset dni. Dva meseca po odpustu je bila vsa družina še v izolaciji, saj fantek zaradi oslabljenega imunskega sistema ni smel biti izpostavljen novim okužbam. Mesec in pol je še jemal zdravila, ki so zavirala njegov imunski odziv, zdravila za srce je jemal še osem mesecev.
Zaskrbljeni, kaj bo ob ponovni okužbi
Zdravniki na pediatrični kliniki so njegovo zdravstveno stanje in raven protiteles proti novemu koronavirusu pozorno spremljali, zdaj pregledi niso več tako pogosti. Obravnava je bila multidisciplinarna, med drugim ga je spremljal klinični psiholog. Srce na srečo ni močno poškodovano in dolgotrajnih posledic ne pričakujejo, je še povedala Nina. “Pozorni so tudi na poškodbe jeter in ledvic, ki pa so zelo blage, glede na to, kakšne bi lahko bile, če ne bi pravočasno začeli zdravljenja.”
“Ko gledam nazaj, imam občutek, da sem bila takrat v bolnišnici na avtopilotu. Takrat zdržiš, saj nimaš izbire, pride pa za tabo. Včasih razmišljam, kakšno srečo smo imeli, da se ni končalo drugače. Še dobro, da smo vztrajali pri pregledu, in še dobro, da je zdravnica v Brežicah vedela, za kaj gre, in nas je pravočasno napotila v Ljubljano.”
Nina
Ožbejeva družina v prihodnost zre z zaskrbljenostjo. Raven protiteles v njegovem telesu vztrajno upada in počasi bo njegova zaščita po prebolelosti izzvenela. “Virus je zdaj med nami in Ožbej bo najbrž zbolel spet, mogoče ne letos, mogoče prihodnje leto. Kako se bo njegovo telo odzvalo na ponovno okužbo, ne vemo. Tudi stroka tega ne ve.”
Nina je nam je takrat še povedala, da so se, zato da ga zaščitijo, vsi v družini cepili, a poudarila, da bi se cepili v vsakem primeru. “Ne razumem strahu pred cepljenjem in nezaupanja do stroke, ki se pojavlja v zvezi s tem. Ne razumem, zakaj se nekdo ne bi želel cepiti, sploh če dela z ranljivimi skupinami ljudi in z mlajšimi otroki, ki so nezaščiteni.”
V Sloveniji je od tega tedna dalje proti covidu mogoče cepiti tudi otroke od 5. do 12. leta starosti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje