Menu ItemN1 podkast, v katerem sta gosta Boštjan Videmšek in Maja Prijatelj Videmšek. O izumiranju živalskih vrst, njuni aktualni - in prvi skupni - knjigi z naslovom Zadnji dve, o fikciji, iluziji, laži, pohlepu ... in upanju. O podnebni krizi, krivdi, vojnah, umiranju prijateljev in novinarstvu, kot bi moralo biti. O našem odnosu do živali in o prav posebnem psu, ki ju uči o moči ljubezni, potrpežljivosti, vztrajnosti.
Boštjan Videmšek je dolgoletni poročevalec s kriznih žarišč, novinar, ki se posveča podnebni krizi, v zadnjem času pa vse pogosteje tudi avtor knjig. Maja Prijatelj Videmšek je novinarka časnika Delo, ki se veliko ukvarja z okoljsko problematiko, kakovostjo hrane, odnosom do živali … V zasebnem življenju sta mož in žena, lastnika “problematičnega psa” Lota, v naslednjih dneh pa izide njuna prva skupna knjiga Zadnji dve, ki je knjiga o zadnjih dveh severnih belih nosoroginjah na svetu. O Najin in Fatu. Zgodba o tem, kako človek iztreblja živali, zgodba o divjem lovu, o “fikciji, iluziji, laži, pohlepu”, o moči znanosti in o ateistični molitvi.
Tudi midva sva se zjokala, ko sva ju prvič obiskala, v podkastu o zadnjih dveh severnih belih nosoroginjah pripoveduje Maja Prijatelj Videmšek. Ne moreš si kaj, da ob tem ne bi občutil krivde zaradi človeštva, ki je krivo, da je njuna vrsta praktično že izumrla, hkrati pa “se počutiš blazno priviligiran, da si ob njima; res sta posebni bitji”. V podkastu opisujeta, zakaj je prišlo do iztrebljenja severnih belih nosorogov, in kakšne so možnosti za rešitev – da bi se vrsta morda vendarle nadaljevala. “Nezakoniti trg divjih živali in izdelkov iz njih je težak približno 20 milijard evrov letno. Po dobičkonosnosti sta pred trgovino z divjimi živalmi le trgovina z mamili in orožjem ter tihotapljenje ljudi,” zapišeta v knjigi.
K temu, da je vrsta funkcionalna že izumrla, so poleg uničujočega in brutalnega divjega lova svoje prispevale tudi podnebne spremembe in pa vojne, ki divjajo na območju, kjer živijo nosorogi. Znanost je tu lahko čudežna in pravita, da zato kot ateista – molita. Dve metodi sta v igri, pojasnjuje Maja Prijatelj Videmšek: oploditi odvzeta jajčeca ene od nosoroginj z zdaj zamrznjeno spermo že umrlih samcev nosorogov in jih nato vstaviti v “nadomestno mamo” vrste južna bela nosoroginja … ali/in s pomočjo tehnologije matičnih celic – z metodo, s katero bi iz kožnih celic ustvarili jajčeca in potem s pomočjo zamrznjene sperme zarodke. A čeprav se zdi, da je znanost tu čudež, Boštjan Videmšek opozarja, da znanost na žalost ne spreminja tudi nas, ljudi in naše narave. Ponuja pa znanost upanje. Bistvo projekta je namreč prav ozaveščanje. Ogroženih je v tem trenutku 16 tisoč znanih živalskih vrst, opozarjata.
V podkastu govorimo tudi o posnetkih iz slovenskih klavnic, ki so pretresli slovensko javnost. Po obeh aferah, o katerih smo pisali, ko se je že zdelo, da se je nekaj v javnosti premaknilo, je potem vse zamrlo, pravi Maja Prijatelj Videmšek. “Sistematizirana krutost” te industrije je nekaj, o čemer bi morali več govoriti, se več pogovarjati v javnosti; vedeti bi morali, kako pride meso na naše krožnike, kako se ravna z živalmi, kakšne so razmere zanje. In prav tu je mnogo možnosti za izboljšave in za manj trpljenja živali. Maja Prijatelj Videmšek razloži tudi posledice pretirane potrošnje oz. uživanja preveč mesa oziroma mesnih izdelkov.
Pa tudi: kakšen je kontradiktoren in paradoksalen odnos ljudi do različnih živali? Zakaj so nekatere naši ljubljenčki, do drugih pa ne čutimo nikakršnega usmiljenja in kako se lahko zgodi – kot se je ta teden v Sloveniji – da nekdo v od vročine razbeljenem smetnjaku mlade mucke počasi umirati?
Boštjan Videmšek je bil nedavno s fotografom Juretom Erženom v Ukrajini, ki jo je napadla Rusija. Pred tem več let ni poročal iz vojn, v podkastu tudi pojasni, zakaj ne. Te zgodbe pa nisem mogel spremljati od daleč, pravi. Kako je biti vojni poročevalec? Kaj vse je izkusil? In kakšne so trenutne geostrateške razmere rusko-ukrajinske vojne? Nafta nemoteno teče, medtem ko hrana stoji, opozarja v podkastu Videmšek.
O spopadanju s podnebno krizo, krivdi, vojnah, smrti, trpljenju, človekovih pravicah, človečnosti, možnosti sprememb … in o novinarstvu smo govorili. Je torej dovolj, da novinar zgolj opisuje dogajanje in postavlja vprašanja? Ne. V tem poklicu postavljati samo vprašanja je “izrazit etični greh”, meni Videmšek. Če imaš znanje in še kaj več, moraš ponujati tudi odgovore … To je kretenizem prvega razreda; najlažje na svetu je postavljati vprašanja. In drugo najlažje je zgolj opisovati posledice … fuck off ! Kaj je to? To ni nič. /…/ To ni novinarstvo,” pravi Videmšek.
Boštjan Videmšek pa spregovori tudi o svojem najboljšem prijatelju. David Beriain je lani umrl med opravljanjem novinarskega dela; ubili so ga, “zverinsko”, in to prav zaradi raziskovanja delovanja divjih lovcev. Prav njemu sta Boštjan in Maja posvetila svojo skupno knjigo o poslednjih nosoroginjah.
Kako izjemno pomembno je, da se novinarji – tudi ob vseh pritiskih, slabih razmerah … – ne postavljamo v vlogo žrtve, da ne pride do samoviktimizacije … tudi o tem je govora v podkastu. V katerem se izreče marsikatera ostra, sočna in težka beseda, na koncu pa se zgodi tudi manjša simpatična nesreča v studiu. Celoten pogovor, ki je dolg 52 minut, si lahko pogledate v videu, ki je pripet na vrhu strani, ali poslušate v tonskem posnetku nad tem odstavkom.
Podkaste N1 Slovenija lahko poslušate in se nanje naročite na platformah APPLE PODCASTS, SPOTIFY, SOUNDCLOUD, GOOGLE PODCAST, STITCHER, CASTBOX in DEEZER.
Vse relevantne informacije o volitvah lahko spremljate tudi na naši posebni spletni strani n1info.si/volitve-2022.
Spremljajte volitve 2022 na n1info.si. #volitve #volitve2022 #n1slovenija
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!