Za tako pogost pojav, kot je alkoholni maček, je precej presenetljivo, kako malo vemo o mehanizmih njegovega nastanka. Večina ljudi je prepričanih, da gre za posledico dehidracije, a dehidracija je lahko zgolj eden od številnih simptomov. Prav tako je večina ljudi prepričanih, da pozna vsaj kakšno učinkovito zdravilo za lajšanje mačka. A zdravila, ki bi zadostilo strogim merilom medicinskih dokazov, še vedno ni na voljo. Eno od "ljudskih" zdravil so nedavno znanstveno testirali tudi slovenski študenti medicine. Kaj so ugotovili?
Kaj sploh je maček? Prvo uradno definicijo je dobil leta 2016
Alkoholni maček je globalno gledano eden najpogostejših vzrokov za slabo počutje ljudi, ki vodi tudi v nižjo produktivnost in povečano tveganje za nesreče zaradi slabše zaznave in koordinacije.
Glede na podatke Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2018 alkohol redno uživa 2,3 milijarde Zemljanov, od teh pa jih 60 odstotkov alkohol vsaj občasno uživa prekomerno, kar lahko vodi v razvoj alkoholnega mačka. Z vidika razširjenosti, pogostosti in resnosti vpliva na delovanje ljudi je alkoholni maček pomemben javnozdravstveni problem, ki pa mu ni namenjenega veliko prostora v znanstveni literaturi.
Alkohol je seveda tudi sicer izjemno škodljiv za zdravje, povroča bolezni in smrti; na cestah zaradi alkoholiziranih voznikov še vedno umirajo ljudje; alkoholizem povroča trpljenje številnih družin … Glavni problem je prekomerno pitje alkohola in družba, ki tako početje sprejema kot normalno ter pogosto celo zaželeno. O tem smo pisali v članku: 20 let Kebrovega zakon: koliko je uspel Slovence odvrniti od alkohola?
Prvo uradno in splošno sprejeto znanstveno definicijo je maček dobil šele leta 2016. Trenutno veljavna definicija, ki jo je sprejela mednarodna skupina raziskovalcev, ki se ukvarjajo s preučevanjem tega stanja (Alcohol Hangover Reserach Group), se glasi: “Alkoholni maček je izkušnja negativnih duševnih in telesnih simptomov, ki se lahko pojavijo po eni epizodi uživanja prekomernih količin alkohola, potem ko se koncentracija alkohola v krvi že približa ničli.”
Od kod izvira izraz “maček”?
Izraz oziroma frazem “imeti mačka” glede na Frazeološki slovar Janeza Kebra verjetno izhaja iz nemških izrazov Kanzetnjammer (mačje stokanje) in Kater (maček). Izraz ni zelo razširjen po drugih državah, kot poimenovanje za slabo počutje po pitju alkohola ga poleg nemško govorečih držav in Slovencev uporabljajo le še Nizozemci. Drugače pa so izrazi za “mačka” med državami zelo raznoliki.
Skoraj 50 simptomov
“Vzrok alkoholnega mačka je nedvomno večja količina popitega alkohola, kot bi jo naš organizem lahko brez posledic predelal,” je dejala dr. Lucija Šarc iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v ljubljanskem UKC. Kaže se kot slabo počutje, nelagodje, in množica težav. Najpogostejše so recimo slabost, glavobol, slaba koordinacija … “V literaturi najdemo skoraj 50 različnih simptomov alkoholnega mačka, različni ljudje pa različno odreagirajo.”
Poleg spola, telesne mase in celo starosti (maček naj bi bil bolj pogost pri mlajših) je pomembna tudi genetika. Določen delež ljudi – ocene se gibljejo med 5 in 23 odstotkov – naj bi bil zahvaljujoč svojemu dednemu zapisu odporen na mačka. Veliko je odvisno od učinkovitosti, s katero organizem presnavlja alkohol. Večino zaužitega alkohola (cca. 90 odstotkov) predelajo jetra, preostanek pa se postopno izloči v izdihanem zraku, znoju in seču.
Ni zgolj dehidracija …
Tako kot so pestri simptomi, tako je pester tudi nabor mehanizmov, ki se lahko vpletajo v nastanek mačka. “Če bi vedela, kaj je mehanizem nastanka alkoholnega mačka, bi takoj lahko objavila članek,” je za N1 dejala Lucija Šarc. “Veliko je špekulacij, ki temeljijo na različnih predpostavkah. Na začetku se je trdilo, da je alkoholni maček zgolj posledica dehidracije, potem pa so se pridružili še neravnovesje elektrolitov v telesu, neravnovesje med kislostjo in bazičnostjo, pa mikrobno neravnovesje v črevesju, aktivacija imunskega sistema, oksidativni stres …”
Ni pa še jasno, kako velik je prispevek posameznih mehanizmov k splošnem slabemu počutju, ki mu rečemo maček. “Precej študij v zadnjem času kaže, da bi glavni krivec za to stanje lahko bila acetaldehid, prvi presnovni produkt etanola, in pa oksidativni stres.”
Zadeve dodatno zaplete dejstvo, da lahko glede na raziskave na intenzivnost mačka vplivajo tudi kakovost spanja, kajenje in celo vrsta alkoholne pijače. Alkoholne pijače z več primesmi naj bi namreč ojačale simptome mačka. Viski naj bi recimo povzročal hujšega mačka kot vodka, pri čemer pa je še vedno bolj kot vrsta pijače odločilna količina popitega alkohola.
Zdravila brez dokazov
Čeprav skoraj vsak, ki se kdaj spopada z mačkom, pozna vsaj kakšen ljudski recept za lajšanje simptomov, pa dokazano učinkovitega zdravila za mačka za zdaj ni. Obstajajo samo šibki dokazi, da lahko nekatere učinkovine olajšajo nekatere od simptomov, nobena pa ne zmore obvladati vseh.
Seveda pa je mogoče od proizvajalcev prehranskih dopolnil kupiti številne pripravke, ki obljubljajo olajšanje po prekrokani noči. Skupina strokovnjakov kje pred dvema letoma preučile vse pripravke za »zdravljenje« mačka, ki jih je bilo mogoče naročiti prek spletne trgovine Amazon. Sklenili so, da nepreverjena varnost in učinkovitost teh pripravkov “predstavlja tveganje za potrošnike“. Med drugim je denimo več kot polovica izdelkov vsebovala enega ali več vitamimov, pri katerih je bil odmerek večji od priporočenega dnevnega vnosa. Za nobenega od izdelkov v znanstveni literaturi niso našli dokazov o varnosti in/ali učinkovitosti za zdravljenje simptomov mačka.
Slovenska “mačkasta” raziskava
Ena od učinkovin, ki ima sloves “zdravila” proti mačku, je tudi N-acetilcistein, antioksidant, ki ga večina med nami pozna pod tržnim imenom fluimukan, močan antioksidant, ki ga prodajajo kot zdravilo za lajšanje izkašljevanja. To je bila učinkovina, po kateri so po zabavah pogosto posegali tudi študenti medicine.
Tako je pred dvema letoma nastala slovenska raziskava o zdravljenju mačka. “Naši študenti medicine so se v zaprti družbi odločili, da bi raziskali učinkovitost N-acetilcisteina za preprečevanje oz. blaženje alkoholnega mačka,” nam je povedala dr. Lucija Šarc, ki je nadzorovala izvedbo raziskave.
Ob že prej načrtovani zabavi v prostorih ljubljanske Medicinske fakultete so izbrali 45 prostovoljcev, ki so morali pred začetkom in po zaključku pitja izpolniti vprašalnik, prav tako pa so jim odvzeli in analizirali kri. Polovici so pred začetkom “zabave” z gin-tonikom in med njo ponudili napitek z N-acetilcisteinom, polovici so ponudili napitek s placebom.
Vsi sodelujoči so morali ob določeni uri zabavo zaključiti in čim prej oditi v posteljo, nato pa se zgodaj zjutraj spet zglasiti pri raziskovalcih za še zadnji odvzem krvi in oceno njihovega počutja. “Izvedli smo randomizirano, dvojno slepo študijo in nismo potrdili, da bi N-acetilcistein zmanjšal alkoholnega mačka,” je povedala Lucija Šarc.
V raziskavi so spremljali tudi določene parametre dehidracije. “Nismo uspeli dokazati, da bi mačku botrovala dehidracija. Zaznali smo povišane koncentracije natrija in acetaldehida ter nekatere kazalnike oksidativnega stresa.”
Problem, o katerem se ne govori
Eden od razlogov, da je alkoholni maček še vedno zelo slabo raziskan pojav, je v težavnosti in mejni etičnosti raziskovanja. Raziskovanje je težavno, ker se ljudje v odzivanju na alkohol zelo razlikujemo in ker ni mogoče zasnovati študije, ki bi zajela “normalno pivsko obnašanje”, hkrati pa tudi ohranila nadzor nad udeleženci in omogočila standardizacijo izsledkov.
Če ljudi pustimo, da se ga napijejo pod svojimi pogoji in nato zgolj spremljamo odziv njihovega organizma prihodnji dan, bodo naši izsledki zaradi nenadzorovanih pogojev popivanja težko zanesljivi. Če popivanje organiziramo in nadzorujemo sami, pa to zaradi škodljivosti alkohola predstavlja etično dilemo, hkrati pa dobimo standardizirano neživljenjsko raziskavo, ki ima omejeno relevantnost v vsakdanjem življenju.
Glede na to, kako uničujoč je alkohol za ljudi in družbo, je sploh dopustno iskati zdravilo, ki bi olajšalo posledice njegovega uživanja? “To je bil naš velik pomislek,” je priznala Lucija Šarc. “V znanstveni literaturi alkoholni maček šteje za velik javnozdravstveni, pa tudi ekonomski in socialni problem. Pri problemih, ki jih povzroča alkohol, je sicer najbolj izpostavljen kronični alkoholizem, a mnogo večji delež populacije pretirano pije zgolj občasno. In če seštejemo izpadle dneve, zmanjšano produktivnost in zbranost v prometu, je alkoholni maček izjemno velik problem. Problem, o katerem se žal ne govori.”
Več o tem poslušajte v spodnji video izjavi:
Bi uspešno zdravljenje mačka lahko zmanjšalo porabo alkohola?
Številni ljudje verjamejo, da je maček kazen in »naravni obrambni mehanizem«, ki odvrača od zlorabe alkohola. “A raziskave so pokazale, da alkoholni maček pri večini ni zadostna lekcija, da bi jih odvrnila od škodljive rabe alkohola, celo nasprotno, poveča željo po uživanju alkohola,” je poudarila Šarc. Nelagodje pri simptomih mačka lahko namreč povzroči nadaljnji vnos alkohola po principu »klin se s klinom zbija«. “Uspešno zdravljenje mačka bi lahko celo zmanjšalo skupno porabo alkohola,” je dr. Šarc skupaj s kolegi zapisala v prispevku za zdravniško konferenco Tavčarjevi dnevi.
Študijo so s tem argumenti predstavili tudi Komisiji za medicinsko etiko, ki jo je odobrila. “Ni šlo za študijo, v kateri bi naključne ljudi vabili, naj se ga zastonj napijejo,” je poudarila Lucija Šarc. “Šlo je vnaprej predvideno zabavo, ki smo se ji “priključili”. Skratka, ti ljudje bi v vsakem primeru pili. Dodaten pogoj pa je bil, da so tudi nehali piti, ko je to zahteval protokol raziskave, česar pa ni bilo ravno lahko doseči. Čisto vseh nismo uspeli prepričati in so izpadli iz študije.”
Pri tem pa se jasno zaveda in poudarja, da iskanje zdravil za alkoholnega mačka ni rešitev, ki bi izničila vse preštevilne negativne učinka prekomernega uživanja alkohola ter tragične posledice.
“Temeljna rešitev je seveda v zmanjšanju prekomernega pitja. Če bi v naši raziskavi ugotovili, da N-acetilcistein dejansko pomaga lajšati mačka, bi morali biti pri interpretaciji rezultata zelo previdni, da ne bi vzpodbujali škodljive rabe alkohola, bi pa verjetno preprečili številne nesreče, človeške napake, če bi preprečili alkoholnega mačka.”
Alkohol je zelo nevarna kemikalija
“Alkohol je tradicionalno dovoljena droga,” je ob koncu dejala dr. Lucija Šarc. “Liter žganja bi moral imeti na etiketi številne oznake za nevarnost, če bi ga gledali kot nevarno kemikalijo oz snov, a nima nobene, ker gre za družbeno sprejemljivo zelo nevarno “kemikalijo”.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!