Podnebna konferenca in 2.450 naftnih lobistov
Po podatkih Corporate Europe Observatory je v Dubaj prišlo štirikrat več predstavnikov naftnih in plinskih družb kot lani v Šarm El Šejk.
Emisije toplogrednih plinov bi se na podlagi dosedanjih obljub držav v okviru podnebne konference Združenih narodov v Dubaju (COP28) do leta 2030 lahko zmanjšale le za 30 odstotkov, je v nedeljo opozorila Mednarodna agencija za energijo (IEA).
Če države ne bodo sprejele ambicioznejših ukrepov, se svet ne bo izognil najhujšim posledicam podnebnih sprememb, so dodali pri agenciji.
Koliko bo konferenca uspešna pri zavezah za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov? Pomenljiva je izjava nekdanjega podpredsednika ZDA Ala Gora, ki je te dni v Dubaju med drugim dejal: “Industrija fosilnih goriv je veliko učinkovitejša pri tem, da na svojo stran pridobiva politike, kot je pri zajemanju izpustov. Fosilna industrija je ugrabila podnebno konferenco.”
Kolikšno težo imajo Gorova opozorila, povedo podatki, ki so jih te dni objavili pri nevladni organizaciji Corporate Europe Observatory (CEO), ki podrobno spremlja lobistično dejavnost v Bruslju in je tudi članica koalicije Kick Polluters Out.
Iz EU Belgija in Francija z največ lobisti
EU in njene države članice so na COP28 pripeljale 132 lobistov za fosilna goriva, kaže najnovejša raziskava CEO.
Različni predstavniki, vključno z direktorji družb TotalEnergies in Eni, so na podnebne pogovore Združenih narodov (ZN) v Dubaj prišli kot del delegacij Evropske komisije in vlad držav članic EU, kot so Francija, Belgija in Italija, dodajajo.
Poglejmo še nekatere druge poudarke te raziskave:
– Francija in Belgija sta pripeljali po 26 lobistov, kar je največ med delegacijami držav članic EU in Komisije.
– Italija je pripeljala tretjo največjo skupino lobistov za fosilna goriva med državami EU (18), z veliko delegacijo Enija (13) ter predstavniki upravljavca plinovodov Snam in podjetij Edison in Enel.
– Dva iz vodstva družbe Eni nista prišla z italijansko delegacijo, temveč z Evropsko komisijo. Eni je trenutno v sodnem postopku zaradi lobiranja in greenwashinga oziroma zavajajočega zelenega oglaševanja.
– Evropska komisija je na COP28 pripeljala tudi glavnega lobista ExxonMobila za EU, medtem ko ameriški naftni in plinski velikan toži Komisijo zaradi dodatne obdavčitve.
Kaj počne EU, ko na COP28 pripelje lobiste za fosilna goriva, zlasti Exxona?
Pascoe Sabido, Corporate Europe Observatory
“Kaj počne EU, ko na COP28 pripelje lobiste za fosilna goriva, zlasti Exxona? Njegov glavni izvršni direktor odkrito nasprotuje znanstvenim spoznanjem, zakaj vztrajati pri omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stoponje Celzija. Ali je to res podjetje, ki bi ga EU morala imeti na podnebni konferenci,” se med drugim sprašuje Pascoe Sabido, Corporate Europe Observatory.
“Šokantno je, kako malo se stori za to, da bi EU odgovarjala za svoj pravičen delež podnebnih ukrepov ali da bi zagotovili, da bi ti pogovori potekali brez zahrbtnih iger velikih onesnaževalcev. Edina pot do postopnega opuščanja fosilnih goriv in reševanja milijonov življenj je ukinitev možnosti velikih onesnaževalcev, da požgejo naš edini dom,” pa pravi Rachel Rose Jackson, članica kampanje Kick Big Polluters Out.
V Dubaju petkrat več naftnih lobistov kot v Glasgowu leta 2021
Medtem pri Kick Big Polluters Out (KBPO) ugotavljajo, da se je na letošnjo podnebno konferenco, kjer je glavno vprašanje, ali bo v končnem dokumentu zapisana zaveza o opustitvi fosilnih goriv ali milejša različica o postopnem opuščanju, prijavilo več kot 2.450 predstavnikov naftnih lobijev. To je:
- skoraj štirikrat toliko kot jih je bilo lani v Šarm El Šejku, natančneje, lani jih je bilo v Egiptu 636
- skoraj petkrat toliko kot jih je bilo v Glasgowu leta 2021 (503);
- okoli 60 odstotkov več kot vseh delegatov iz deset podnebno najbolj ranljivih držav skupaj (1.509).
- sedemkrat več kot uradnih predstavnikov avtohtonih prebivalcev (316), ki so jih podnebne spremembe najbolj prizadele.
V Dubaju je več kot 2.450 lobistov za fosilna goriva, lani v Šarm El Šejku 636, pred dvema letoma v Glasgowu pa 503.
“Samo letos smo doživeli že štiri uničujoče ciklone, od tega dva zapored v 48 urah, enega pa popolnoma nepričakovano, zunaj sezone,” je za N1 Slovenija na podnebni konferenci v Dubaju povedala Flora Vano, ki prihaja iz otoške države Vanuatu v Tihem oceanu.
Lobiranja da, vendar…
Lobiranje je sicer, kot zapišejo v evropskem parlamentu, »legitimen in potreben del postopka odločanja, s katerim se poskrbi, da politike EU upoštevajo dejanske potrebe ljudi. Omogoča, da so v demokratični proces vključeni najrazličnejši pogledi, potrebe in interesi, kar daje večjo legitimnost javnim odločitvam, ki so s tem lahko tudi bolj kakovostne. Odločevalci pa morajo potrebe in interese različnih skupin skrbno pretehtati, da bodo odločitve v korist kar najširši populaciji.”
Po podatkih Climate Analytics le lani sedem največjih naftnih onesnaževalcev skupaj ustvarilo blizu 450 milijard evrov dobička.
Težava nastane, ko zaradi lobističnega vplivanja odločevalci v korist manjše skupine ljudi sprejmejo zakonodaje oziroma ne sprejmejo ukrepov, ki bi lahko imeli škodljive posledice za celotno družbo. Ker je lobiranje nejavno in podkrepljeno s stotinami milijonov, nosi korupcijska in druga tveganja.
Lobiranje je v jedru igra denarja: tisti, ki imajo denar, vedno zmagajo, je pred leti za Finance dejal eden od predstavnikov CEO.
In naftne in plinske družbe imajo denarja veliko, kar jim omogoča razkošne lobistične budžete. Pred podnebno konferenco v Dubaju so pri Climate Analytics za leto 2022 uspeli zbrati podatke o dobičkih za sedem največjih onesnaževalcev, med katerimi so vse naftne družbe, vključno z Aramcom, Exxon Mobil in Shellom. Skupaj so lani po črto ustvarile 497 milijard dolarjev oziroma dobrih 446 milijard evrov.
