Udeležba najmlajših volilcev je bila na nedeljskem referendumu največja med vsemi starostnimi skupinami do 44 let, je potrdila raziskava agencije Valicon. Zanimivo je tudi to, da je tretjina tistih, ki so se udeležili referenduma, povedala, da se volitev običajno ne udeležujejo. "To je konkretna sprememba volilnega telesa," pravi Andraž Zorko.

Agencija Valicon je pripravila prve izsledke raziskave o udeležbi na nedeljskem referendumu o noveli zakona o vodah. Med drugim se je potrdila predpostavka, o kateri smo pisali že v ponedeljek, in sicer da je bila udeležba najmlajših volilcev zelo velika, na ravni državnega povprečja. “Ta trend zaznavamo že od državnozborskih volitev leta 2018,” pravi Andraž Zorko iz Valicona. “Padanje volilne udeležbe ni stvar starosti, ampak generacijski problem. Značilno manjšo udeležbo ima namreč tako imenovana generacija Y, rojena med letoma 1977 in 1996, še posebej tisti med 1977 in 1986.” Največja udeležba je bila sicer, kot običajno, med najstarejšimi volilci.

Proti uveljavitvi novele zakona o vodah so bili sicer volilci v vseh starostnih skupinah, najbolj odločno v starosti od 25 do 34 let.

Zanimivo se zdi, da se je na tem referendumu pojavila petina volilcev, ki jih na državnozborskih volitvah leta 2018 ni bilo. Še več, na vprašanje, ali se sicer udeležujejo državnozborskih volitev, je kar tretjina anketirancev odgovorila “bolj ne”. “To je že konkretna sprememba volilnega telesa,” je za Odmeve sinoči povedal Zorko. “Tukaj namreč govorimo o nekaj sto tisoč volilcih.”

V anketi jih je zanimalo tudi, v kolikšni meri je bil razlog za odhod na volišča nasprotovanje vladi. Po Zorkovih besedah je bila pri tistih, ki so glasovali proti, polovica takšnih, ki so z glasom proti zakonu hkrati glasovali tudi proti vladi.

Sprememb volilnih preferenc sicer v anketi niso zaznali. Anketiranci še vedno približno enako podpirajo posamezne stranke kot v preteklih mesecih, je še dejal Zorko.

Udeležba na referendumu je bila največja in “izrazito nadpovprečna” med tistimi, ki bi preteklo nedeljo, če bi bile volitve, podprli Levico, SD, SMC, SAB in LMŠ, najmanjša pa je bila med podporniki SNS, SDS in Piratske stranke.

Še več, med podporniki Levice, LMŠ, SAB, SMC in Desus v raziskavi niso zajeli niti enega, ki bi glasoval za uveljavitev zakona, nadpovprečno proti pa so glasovali tudi podporniki SD, SNS, Dobre države in Zelenih. Zakon so večinoma podprli podporniki SDS, a je tudi med njimi proti zakonu glasovala dobra tretjina vprašanih.

Agencija Valicon je raziskavo izvedla na reprezentativnem vzorcu 2014 anketirancev.