“Če se bo tak trend nadaljeval, jim bomo rekli ’generacija upanja’”

Slovenija 12. Jul. 202114:59 > 16:091 komentar
Delite:
referendum - mladi
Foto: Borut Živulovič /BOBO

Najmlajši volilci, tako imenovana generacija Z, se zelo razlikujejo od svojih predhodnikov. So politično bolj aktivni, močno jih nagovarjajo prav okoljske teme. Raziskovalca javnega mnenja Andraža Zorka zato njihova udeležba na referendumu ni presenetila.

Včerajšnji referendum o noveli zakona o vodah je zaznamovala ne le večja volilna udeležba kot sicer, ampak tudi na prvi pogled večja participacija najmlajših volilcev, tudi tistih, ki so prvič uveljavljali svojo volilno pravico. Direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko sicer pravi, da še nimajo natančnih podatkov, ki bi te domneve potrdili, da pa pričakuje, da bo udeležba najmlajših volilcev, starih med 18 in 24 let, zagotovo presegla 13 odstotkov. V preteklosti je bila udeležba v tej skupini okrog 10 do 11 odstotkov. “Eden od pokazateljev je tudi število vlog, ki smo jih dobili od mladih za glasovanje na domu. Nekateri niso niti vedeli, kaj to pomeni. Nekateri so mislili, da jim bomo glasovnico poslali na dom, drugi pa, da gre za e-glasovanje,” opisuje Vučko in dodaja, da so vsa vprašanja in težave ustrezno naslovili, mlade pa usmerili na glasovanje na volišče.

Po Vučkovih besedah je bilo veliko obiska tudi na volišču omnia v Ljubljani, kjer običajno volijo študenti in dijaki. Ker je šolskega oziroma študijskega leta konec, je takšna udeležba vendarle povedna.

Generacija Z je drugačna

Andraž Zorko iz agencije Valicon pravi, da ga udeležba mladih na včerajšnjem referendumu ni presenetila. “Pobudniki referenduma so bili predstavniki te generacije, mladi ljudje, s katerimi so se njihovi vrstniki identificirali, slišali so, da govorijo o nečem, kar dobro nagovarja tudi njih. Mladi se zavedajo, da odločajo o svetu, v katerem bodo morali živeti.”

Pripadniki tako imenovane generacije Z so po njegovih besedah že na prejšnjih volitvah opozorili, da so drugačni, pravi Zorko. Na volitvah v preteklosti je udeležba sorazmerno padala s starostjo – mlajši kot so bili volilci, slabša je bila udeležba. Leta 2018 pa se je zgodil obrat, saj je volilna udeležba pri najmlajših volilnih upravičencih zrasla na raven povprečja države. V tem so v največjem kontrastu z generacijo Y, rojenimi v 80. letih prejšnjega tisočletja, ki se jih je tudi zaradi politične apatičnosti prijelo ime “izgubljena generacija”.

Da je generacija Z drugačna, kažejo tako rekoč vse raziskave, pravi Zorko. To so ljudje, rojeni po letu 2000, socializirali so se v času relativnega izobilja, dokler ni leta 2008 prišla kriza. Med ključnimi vrednotami te generacije sta solidarnost in skrb za okolje, dodaja sogovornik.

Včerajšnje dogajanje je bilo tako po njegovem mnenju kombinacija dejstev, da je generacija Z že sicer bolj politično aktivna, in tega, da je referendumsko vprašanje neposredno nagovarjalo prav njih. “To so pogosto veliko bolj razmišljujoči posamezniki, kot so njihovi predhodniki. Če se bo trend nadaljeval, jim bomo lahko rekli ’generacija upanja’.”

Delno napredni, delno konzervativni

Ali lahko iz širokega gibanja, ki se je ustvarilo okrog vprašanja zaščite vode, nastane nova stranka, ostaja vprašanje. “Dejstvo je, da ima ta iniciativa moč, ima mobilizacijski potencial, ki je neverjeten,” ocenjuje sogovornik. Na podoben način se je pred časom formirala Levica, ki je bila na začetku mreža iniciativ, kar pomeni, da je nastajala od spodaj navzgor. Zanimivo je, da je tudi Levica dobila svoj moment prav v času vlade Janeza Janše. Agenda nove stranke bi bila po Zorkovih besedah lahko povsem preprosta: smo glas mladih in preprečiti želimo, da nam drugi, starejši, uničujejo okolje.

Obstoječe stranke generacije Z ne znajo mobilizirati, z izjemno Levice in tudi NSi. Posebej Levica je tista, ki zmore unovčiti ta potencial, saj zna nagovoriti mlade, praviloma prav z okoljevarstvenimi temami. NSi ima v nasprotju s prepričanjem prav tako eno najmlajših volilnih baz. Mladi volilci so namreč po Zorkovih besedah v delu precej napredni, v delu pa tudi precej konzervativni in se vračajo k starim vrednotam. V tem smislu so zanimivi podatki o volitvah v Evropski parlament leta 2019. Če bi na teh volitvah glasovali samo najmlajši volilci, bi bilo razmerje med desno- in levosredinskimi mandati 5:3.

V Sloveniji prevladuje levosredinska naravnanost, predvsem zaradi starejših, ki se v večji meri udeležujejo volitev. “Mogoče je tudi to moment, ki so se ga mladi začeli zavedati – da starejši določajo prihodnost sveta, v katerem bodo sami morali živeti,” zaključuje Zorko.

Komentari

Vaš komentar