Menu Item
Nekdanja članica sveta za digitalizacijo Emilija Stojmenova Duh, ki je v začetku junija odstopila, v analizi včeraj predstavljenih ukrepov ocenjuje, da slednji niso usklajeni ne med seboj ne z obstoječimi zakoni in strateškimi dokumenti. Nekateri pa kažejo tudi na jasno nerazumevanje o tem, kaj pomeni digitalizacija, opozarja. Ključna vprašanja medtem ostajajo neodgovorjena.
Potem ko je strateški svet včeraj predstavil prvi paket za pospešitev digitalizacije, je nekdanja članica sveta dr. Emilija Stojmenova Duh za N1 pripravila analizo predstavljenih predlogov. Stojmenova je sicer izstopila iz sveta, potem ko se je izkazalo, da bo Slovenija digitalizaciji namenila najmanj sredstev med vsemi državami EU. Odločitve ni spremenila tudi potem, ko so v Bruslju osvežili podatke in se je izkazalo, da bo temu namenjenega vendarle nekoliko več denarja. “Še zmeraj smo med najslabšimi,” je povedala takrat.
Stojmenova danes pravi, da je bil to samo en od razlogov, zakaj je odstopila. Motil jo je med drugim tudi način dela, saj so delovne skupine predloge pripravljale povsem ločeno, čeprav se morajo ukrepi na različnih področjih povezovati in dopolnjevati. Sama je sodelovala v delovnih skupinah za področje izobraževanja in za javno upravo.
Neusklajenost z zakoni
Ena od največjih težav pri včeraj predstavljenih ukrepih je tako po njenem prav njihova neusklajenost – tako z zakonskimi okviri in regulativami kot tudi s strateškimi dokumenti, kot je Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost. Stojmenovo moti, da v svetu niso sodelovali predstavniki ministrstev, ki bi lahko opozorili na to, kaj je sploh mogoče izvesti in česa ne ter kakšne aktivnosti so potrebne za implementacijo. Predsednik sveta Mark Boris Andrijanič je ob včerajšnji predstavitvi ukrepov povedal, da ministrstva šele zdaj, kot je vlada ukrepe že potrdila, pripravljajo načrte, kako bo potekalo usklajevanje z zakonodajo.
“Primer tega je ukrep Spodbujanje mednarodnih IKT programov, s katerim želijo privabiti tuje študente v Slovenijo, ki je povsem v nasprotju z nedavno spremenjenim zakonom o tujcih. Ta namreč predvideva, da morajo imeti tuji študenti za študij in bivanje v Sloveniji na transakcijskem računu pet tisoč evrov, že ko zaprosijo za dovoljenje za bivanje,” opozarja sogovornica.
Neusklajenost med seboj
Ukrepi po njenem mnenju tudi niso usklajeni med seboj. “Med ukrepi za javno upravo najdemo ukrep, ki predvideva uvedbo enotnega portala in mobilne aplikacije eSlovenija, pri čemer ni jasno, kako se ta razlikuje od obstoječe eUprave. Istočasno med ukrepi za zdravje najdemo ukrep Mobilna aplikacija eZdravje. Kje smo torej izgubili enotnost, ki naj bi jo zagotavljala eSlovenija? In kako se ta razlikuje ali dopolnjuje s portalom zVem? Sprejeli so tudi ukrep eNaročanje, ki ga sicer že poznamo, prav tako tudi eRecept. Težava pri digitalnih javnih storitvah je prav ta, da so v večini primerov za uporabnike neprijazni oziroma nimajo dobre uporabniške izkušnje, da so nepovezani in niso interoperabilni, torej integrirani in usklajeni. Kako bomo torej glede na povedano prispevali k poenotenju in interoperabilnosti?” se sprašuje Stojmenova.
Doc. dr. Emilija Stojmenova Duh je zaposlena na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, kjer dela v laboratoriju za telekomunikacije. Dejavnost laboratorija se osredotoča na področje telekomunikacijskih omrežij in storitev, interneta stvari, nadgradnje konvergenčnih fiksnih in mobilnih omrežij v smeri 5G, tehnologij block chain in odprtih inovacij.
Težava je po njenem mnenju tudi ta, da gre pri nekaterih ukrepih za podvajanje že delujočih institucij, kar sproža vprašanje o racionalnosti porabe sredstev. Svet je tako predlagal ustanovitev Službe vlade za digitalizacijo, čeprav ni jasno, kako se bodo njune pristojnosti razlikovale. Stojmenova se sprašuje, zakaj potrebujemo dodaten Inštitut za umetno inteligenco, če se z raziskovanjem slednje že ukvarjajo na Inštitutu Jožef Štefan, na univerzah, pri Arnesu. Ni tudi jasno, kako naj bi bil predvideni Mednarodni poligon za kibernetsko varnost usklajen z Upravo RS za informacijsko varnost, še pravi sogovornica.
Nerazumevanje pomena digitalizacije
Določeni ukrepi so po njenem mnenju “tako ozko definirani, da se zdi, da rešujejo osebne težave in izzive oziroma skrbijo za osebne interese”, pri čemer izpostavlja ukrep uvedbe videoidentifikacije za bančne in kripto račune. Po drugi strani so nekateri ukrepi po njeni oceni preveč splošni, kompleksni in odvisni od številnih dejavnikov. Takšen primer sta denimo poenostavitev dela na daljavo, ki bo zahtevala številne prilagoditve zakonodaje, ter povečanje vpisa in kadra na IKT in sorodnih študijih. Stojmenova se sprašuje, kako bo ta ukrep prepričal mlade, naj se vpisujejo na omenjene smeri, in kako bo Slovenija privabila kadre, ki se zaradi boljših pogojev dela in plačila raje odločajo za tujino.
Kako bomo vsem prebivalcem zagotovili dostop do interneta, kar je osnova za digitalno preobrazbo? Kako bomo zmanjšali digitalno vrzel – med sektorji, geografsko in generacijsko? Kako bomo uporabili digitalizacijo za večjo transparentnost ter vključenost državljank in državljanov pri soodločanju? Ta vprašanja ostajajo neodgovorjena.
doc. dr. Emilija Stojmenova Duh
Med sprejetimi ukrepi so tudi takšni, ki “kažejo jasno nerazumevanje o tem kaj pomeni digitalizacija”, denimo uvedba obveznega predmeta računalništva in informatike že v osnovne šole. “Digitalizacija je precej širše področje in zajema poleg programiranja, tudi drugačen način razmišljanja in razna družboslovna znanja”, poudarja sogovornica. Ni dovolj, da otrokom kupimo računalnike ali tablice, ki jih potem ne bodo znali smiselno uporabljati. Vprašanje pa je, kot pravi, tudi, kako bo nov predmet usklajen z obstoječimi učnimi načrti.
Eden od ukrepov predvideva vzpostavitev razvojno-gospodarskega predstavništva v Silicijevi dolini. Stojmenova se sprašuje, kako je to povezano z digitalizacijo. “Če govorimo o digitalizaciji, čemu fizično predstavništvo? Kaj bo njegov namen? In če že, zakaj ravno v San Franciscu? Ali bo takšno predstavništvo tudi na Kitajskem?”
Ključna vprašanja s področja digitalizacije z naborom sprejetih ukrepov medtem ostajajo neodgovorjena, opozarja Stojmenova. “Kako bomo vsem prebivalcem zagotovili dostop do interneta, kar je osnova za digitalno preobrazbo? Kako bomo zmanjšali digitalno vrzel – med sektorji, geografsko in generacijsko? Kako bomo uporabili digitalizacijo za večjo transparentnost ter vključenost državljank in državljanov pri soodločanju?”
Včeraj predstavljeni ukrepi namreč ne vsebujejo predlogov, ki bi se dotikali po njenem ključnih vprašanj uvedbe e-volitev, e-referenduma in participativnih proračunov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje