Strateški svet za digitalizacijo je predstavil prvi paket ukrepov za pospešitev digitalizacije. Andrijanič je povedal, da so posebno pozornost namenili ranljivim skupinam, vračanju strokovnjakov s področja IT iz tujine in krepitvi kibernetske varnosti.
Strateški svet za digitalizacijo, ki ga vodi Mark Boris Andrijanič, je predstavil prvi paket 40 ukrepov s področij javne uprave in digitalne družbe, gospodarstva in podjetniškega okolja, zdravstva, izobraževanja, novih tehnologij in digitalne diplomacije, ki ga je vlada potrdila prejšnji teden. Posnetek novinarske konference si lahko ogledate na dnu prispevka.
Andrijanič je uvodoma povedal, da ukrepi predstavljajo pomembne korake v digitalizaciji, saj Slovenija na tem področju zaostaja. Cilj sveta je po njegovih besedah od vsega začetka zelo jasen: do septembra pripraviti paket konkretnih rešitev, ki bodo Slovenijo do leta 2025 izstrelile med prvih pet digitalno najnaprednejših držav v Evropi.
Posebno pozornost so v prvem paketu namenili ranljivim skupinam, vračanju strokovnjakov s področja IT iz tujine in krepitvi kibernetske varnosti, je še povedal Andrijanič.
Ukrepe so pripravljali v okviru šestih delovnih skupin: javna uprava in digitalna družba, zdravstvo, digitalizacija izobraževanja, gospodarstvo in podjetniško okolje, nove tehnologije in digitalna diplomacija.
Prvi paket ukrepov Strateškega sveta za digitalizacijo. #Zmoremo ?? @JJansaSDS @MBAndrijanic pic.twitter.com/HB3ILkRWJv
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 22, 2021
Svet je po Andrijaničevih besedah obravnaval več kot 150 predlogov in rešitev, v prvi paket pa je uvrstil tiste, ki so po njegovi oceni najnujnejše in najpomembnejše. Poleg tega naj bi šlo za ukrepe, ki jih je mogoče tudi relativno hitro uresničiti.
Na področju javne uprave je Andrijanič izpostavil e-gradbeno dovoljenje, e-osebno izkaznico, ukinitev papirnatega prometnega dovoljenja in vzpostavitev virtualnega okenca.
V zdravstvu je poudarek na krajšanju čakalnih vrst, e-javnem naročanju in telemedicinski obravnavi.
Pri gospodarstvu so predlagali rešitve, ki bi poenostavile poslovanje podjetij, predvsem z enotnim poročanjem državi, spodbudile vračanje strokovnjakov iz tujine v Slovenijo in ki bi spodbudile nagrajevanje zaposlenih z delnicami.
Na področju izobraževanja je Andrijanič izpostavil cilj premagovanja digitalne neenakosti, kar naj bi dosegli z digitalnim bonom za pridobivanje e-veščin in uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole.
Na ravni diplomacije je izpostavil vzpostavitev razvojnogospodarskega predstavništva v Silicijevi dolini.
“Digitalni preboj mora postati stvar širšega družbenega in političnega konsenza,” je poudaril.
“Gre za seznam želja, ki bodo težko uresničljive”
Nekdanja članica dr. Emilija Stojmenova Duh, ki je na začetku junija izstopila iz sveta, ocenjuje paket predlogov kot “seznam želja”, pri čemer bo ena od največjih težav zagotovitev sredstev za izvedbo vseh teh ukrepov. Velik izziv bo po njenem tudi prilagajanje zakonskih okvirov. Ne nazadnje pa je vprašanje tudi, ali so vsi ukrepi izvedljivi, in če so, v kakšnem času.
“Osnovni problem zastavljenih ukrepov je, da se digitalizacije lotevamo zelo parcialno. Tudi pri delu v svetu za digitalizacijo je bilo tako. Vsaka skupina je delala samo v okviru svojega področja, kaj se dogaja v drugih skupinah, nismo vedeli – čeprav je jasno, da se ukrepi povezujejo in medsebojno vplivajo,” je opozorila sogovornica. “Vsi bi morali sedeti za isto mizo, predvsem pa bi tam morali sedeti tudi predstavniki iz različnih segmentov: iz ministrstev, šolstva, javne uprave in tako naprej. Tisti, ki jih predlogi zadevajo.”
Ukrepi na področju javne uprave in digitalne družbe
1. E-gradbeno dovoljenje, katerega cilj je digitalizacija celotnega postopka in možnost stalnega spremljanja vloge prek e-točke. Omogočiti želijo digitalno oddajo vlog v originalnih formatih, ne le v skenirani obliki, kot je to mogoče že zdaj. V končni fazi naj bi to prispevalo tudi k hitrejšemu reševanju vlog.
2. Informativni izračun družinskih prejemkov, s katerim državljanom ne bi bilo treba več periodično oddajati vlog za pridobivanje prejemkov.
3. E-osebna izkaznica, za kar je predpogoj sprejetje zakona s tega področja.
4. Ukinitev papirnatega prometnega dovoljenja.
5. Uvedba davčnega trajnika po vzoru bančnih trajnikov.
6. Vzpostavitev virtualnega okenca, kar bi omogočilo učinkovitejši stik z javno upravo.
7. Vzpostavitev enotnega portala E-Slovenija, ki bi povezal že obstoječe portale v okviru javne uprave.
8. Uvedba enotne davčne odločbe, v kateri bi združili zdaj ločene obračune finančne uprave.
9. Uvedba obveznega e-podpisa v javni upravi.
10. Vzpostavitev službe vlade za digitalno preobrazbo, ki bi z ustreznimi pooblastili vodila razvoj na tem področju.
Ukrepi na področju gospodarstva in podjetniškega okolja
1. Uvedba enkratnega e-poročanja podjetij državi.
2. Vzpostavitev enotne e-točke za subvencije, kjer bi imela tako vlagatelj kot odločevalec pregled nad statusom posamezne vloge.
3. Poenostavitev dela na daljavo in s tem zmanjšanje administrativnih ovir, urejanje nadomestila za stroške del in spodbud delodajalcem.
4. Spodbujanje solastništva kot nagrade zaposlenim v zagonskih in drugih podjetjih.
5. Uvedba video avtentifikacije za kripto račune, ki pri nas še ni omogočena.
6. Spodbujanje investicij v zagonska podjetja.
7. Vzpostavitev e-notarskih storitev, ki bi omogočile video avtentifikacijo in čim več opravil prek interneta.
8. Privabljanje slovenskih in tujih strokovnjakov v Slovenijo, pri čemer se želijo zgledovati po Nizozemski, ki je za tiste, ki se vrnejo iz tujine, za prvih pet let uvedla 30-odstotno dohodninsko olajšavo.
Ukrepi na področju novih tehnologij
1. Uvedba enotne platforme za javne oblike prevozov, ki doslej niso digitalno usklajeni; poenotenje programskih vmesnikov, ki bodo omogočali tudi brezgotovinsko plačevanje.
2. Vzpostavitev samodejnega podnaslavljanja za gluhe in naglušne, tako da bi bili vse medijske govorne vsebine in druge komunikacije podnaslovljene.
3. Vzpostavitev mednarodnega inštituta za umetno inteligenco v Sloveniji, ki bi privabljal vrhunska tehnološka podjetja iz tujine.
4. Vzpostavitev rezervne sestave slovenske vojske za IKT strokovnjake, ki bi jih lahko aktivirali v primeru kibernetskega napada.
5. Vzpostavitev mednarodnega poligona za kibernetsko varnost, kjer bi slovenska in tuja podjetja ter institucije lahko testirale varnost svojih sistemov.
Ukrepi na področju izobraževanja
1. Uvedba digitalnega bona za vseživljenjsko izobraževanje in spodbujanje digitalnih veščin, kar je v prvi fazi predvideno za upokojence.
2. Spodbujanje mednarodnih IKT študijskih programov.
3. Uvedba obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole, pri čemer je cilj prilagoditi tudi druge učne procese.
4. Povečevanje vpisa in kadra na IKT in sorodnih interdisciplinarnih študijih.
5. Digitalizacija učnih procesov v šolah.
Ukrepi na področju zdravstva
1. Vzpostavitev e-oskrbe, platforme za oddaljeno digitalno oskrbo na domu.
2. Vzpostavitev telemedicinske obravnave za kronične in onkološke bolnike, vključno s sistemskim financiranjem in vzpostavitvijo pogojev za širjenje zdravstvenih programov za druge ključne skupine bolnikov.
3. Uvedba mobilne aplikacije e-zdravje z dodatnimi funkcijami in poenostavljenim sistemom avtentifikacije, možnostjo komunikacije z osebjem, sistemom naročanja in dostopa do certifikatov.
4. Odprava papirnega poslovanja med izvajalci zdravstvenih storitev ter digitalizacija podatkov, ki bodo to omogočili.
5. Digitalizacija cenikov in enoten obračunski model storitev.
6. Enoten šifrant na področju zdravstva.
7. Uvedba enotnega digitalnega javnega naročanja za medicinske pripomočke in zdravila.
Ukrepi na področju digitalne diplomacije
1. Strateška partnerstva z digitalno naprednimi podjetji, državami in mesti ter vzpostavitev sinergij za nastanek novih podjetij in potencialnih investitorjev.
2. Vzpostavitev razvojnega predstavništva v Silicijevi dolini, ki bi promoviralo Slovenijo in odpiralo vrata slovenskim podjetjem.
3. Vzpostavitev pisarne za pomoč slovenskim strokovnjakom pri vračanju v domovino, ki bi tem nudila administrativno, karierno in drugo podporo ter skrbela za enotno bazo slovenskih strokovnjakov v tujini.
4. Urediti status digitalnih nomadov in poenostavljanje administrativnih ovir za njihovo bivanje in delo v Sloveniji.
5. Aktivno sooblikovanje evropskih digitalnih politik, prizadevanje za odprt in sodoben internet ter kibernetsko varnost.
Svet ustanovljen aprila, naloga priprava ključnih ukrepov
Strateški svet je posvetovalno telo predsednika vlade, ustanovljen pa je bil aprila letos. Njegova naloga je predvsem priprava okvirnega predloga potrebnih sistemskih sprememb za pospešitev digitalizacije slovenskega gospodarstva, javnega sektorja in državne uprave ter priprava mnenj in predlogov glede strategije razvoja na tem področju.
Mark Boris Andrijanič je sicer vodja javnih zadev v Srednji in Vzhodni Evropi pri Uberju v Varšavi.
Člani strateškega sveta pa so Daniel Avdagič, Marko Bajec, Julij Božič, Tomaž Gornik, Marko Grobelnik, Darja Grošelj, Andraž Kastelic, Jure Knez, Miha Lavtar, Jure Leskovec, Medeja Lončar, Gregor Macedoni, Andrej Mertelj, Maja Mikek, Jure Mikuž, Nejc Novak, Marko Pavlišič, Gregor Pipan, Mark Pleško, Matej Potokar, Irena Nančovska Šerbec, Sonja Šmuc, Aleš Špetič, Matej Tomažin, Andraž Tori, Žiga Turk, Žiga Vavpotič, Ajša Vodnik in Igor Zorko.
Emilija Stojmenova Duh je na začetku junija izstopila kot članica sveta. Tako se je odločila, potem ko je analiza pokazala, da bo Slovenija digitalizaciji namenila najmanj sredstev med vsemi državami EU.
“Ustanovili smo Strateški svet za digitalizacijo. Velike spremembe, kot so bile nekoč posledica odkritja in uporabe kolesa, jadra, smodnika, pare, nafte, elektrike, računalnika, interneta ‒ danes prinaša umetna inteligenca. Hitro in nezadržno,” je ob ustanovitvi na Twitterju zapisal predsednik vlade Janez Janša.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje