N1 STUDIO: Premajhne nagrade za slovenske olimpijce

N1 Studio 22. Jul. 202114:00
Delite:
Tokio Olimpijske igre
Foto: Androniki Christodoulou/REUTERS

V petek se začenja najpomembnejši športni dogodek na svetu – Olimpijske igre v Tokiu, tokrat s kar enoletno zamudo. Te bodo potekale brez gledalcev ob strogih protikoronskih ukrepih, nenehnem testiranju in strahu, da bi prišlo do večjega izbruha. Kako drugačne bodo igre letos, sta v N1 STUDIO pojasnila Jernej Damjan, nekdanji smučarski skakalec, in Tone Tiselj, rokometni trener in nekdanji selektor slovenske reprezentance.

Poletne Olimpijske igre (OI) v Tokiu se uradno začnejo v petek, 23. julija, zaradi še vedno trajajoče pandemije pa bodo potekale v vzdušju koronavirusa. Vodja organizacijskega komiteja olimpijskih iger Toshiro Muto zaradi naraščajočega števila pozitivnih na covid-19 med športniki in sodelujočim osebjem sicer ni izključil možnosti, da bi bilo lahko največje športno tekmovanje na svetu tik pred njegovim začetkom odpovedano.

Jernej Damjan, nekdanji smučarski skakalec, je v oddaji N1 STUDIO izrazil prepričanje, da iger ne bodo prekinili ter, da je bilo zaradi njihove enoletne prestavitve najtežje prav za športnike. “Sploh za tiste, ki se izključno pripravljajo le za OI. Če jih prestavijo za leto dni, s tem tudi spremeniš svoj cikel pripravljenosti, težko je,” je povedal, a hkrati dodal, da nas je epidemija koronavirusa naučila, da nam stvari, ki so bile še dve leti nazaj samoumevne, niso več.

“Šport brez gledalcev tudi gre”

Letošnja olimpijada bo sicer potekala brez prisotnosti gledalcev, potem ko so v Tokiu vnovič razglasili izredne razmere. To bo tudi prvič v zgodovini, da bo to športno tekmovanje potekalo brez navijačev. “Včasih so dejali, da športa brez gledalcev ni. Sedaj pa vidimo, da šport brez gledalcev tudi gre,” je o odločitvi japonskih oblasti in organizatorjev povedal Tone Tiselj, rokometni trener in nekdanji selektor slovenske reprezentance.

Kot je dejal, je športna panoga postala velika industrija oziroma posel ter da so denarni vložki veliki. “Tudi brez gledalcev se OI lahko odvijejo. Je pa res, da bodo neobičajne,” je izpostavil. Kot je še dejal, bolj kot odločitev o odsotnosti navijačev, največji stres v letošnji sezoni trenerjem in tekmovalcem predstavlja testiranje na covid-19 pred samim tekmovanjem. “Je nekaj novega. Težko je reči, kako se bodo vsi v tej godlji znašli,” je še med drugim poudaril.

O tem, kako obvezno testiranje ter drugi dejavniki povezani s covidom-19, vplivajo na športnike in njihovo pripravljenost, pa je Tiselj izpostavil, da so bile s tem težave tudi na drugih tekmovanjih. “Trener pripravlja določeno taktiko za športnika, potem pa gre na testiranje, je pozitiven in na tekmi ne more sodelovati,” je povedal Tiselj in navedel, da ne gre več za načrtovano delo, kot je bilo v preteklosti, temveč se morajo tako trenerji kot športniki znajti hitro in improvizirati.

Slovenci znova v igri za več medalj

Sicer pa bo na letošnjih OI slovenska reprezentanca ponovno v igri za več medalj. Največ stavimo na košarko, atletiko, kolesarstvo, judo in plezanje. Dosežki, ki jih žanjejo slovenski športniki, odmevajo tudi po svetu. O tem, kakšen sistem vzgoje vrhunskih športnikov smo v Sloveniji v 30. letih vzpostavili, pa je Tiselj povedal, da vsi mislijo, da imamo izdelan “nek sistem, iz katerega prihajajo tekmovalci,” a da na državni ravni po njegovih besedah ta sistem niti približno ni tako kakovosten in primerljiv s sistemi v drugih državah.

“Nekih resnično zelo kvalitetnih sistemskih rešitev v vseh športih enostavno nimamo. V veliki meri gre za zelo srčne, predane ljudi, zanesenjake, ki pa so strokovno zelo dobro podkovani,” meni rokometni trener. Kot je še ocenil, imamo Slovenci zelo verjetno dobre gene za vse športne panoge in zmagovalno miselnost ter da je veliko dejavnikov pogojenih tudi s samim odnosom staršev do športnikov.

Damjan je izrazil strinjanje s Tisljem, a dodal, da je v Sloveniji na drugi strani tako, da so Slovenci narod, ki se veseli uspehov in medalj. “V tistem trenutku, ko športnik ne dosega nekih pričakovanih rezultatov, smo ga pa sposobni zelo hitro povoziti,” je poudaril.

Kot posebnost je osvetlil dejstvo, da so v Sloveniji prisotni vsi športi. “Radi bi bili najboljši in iščemo športe, ki so mogoče drugačni in povsod se trudimo dokazati. Kar je sicer super, je pa težava, da imamo v ozadju majhno gospodarstvo, ki bi to lahko podpiralo. Dokler ne bomo spoznali, da je treba za sponzorstva in sredstva izven meja Slovenije, bodo vsi športi kar precej podhranjeni,” še meni Damjan.

Slovenski športniki razočarani olimpijski prvaki

Tiselj ob tem poudaril, da se bo moral sistem za “vzgojo” vrhunskih športnikov spremeniti, če bi želeli dosegati rezultate na najvišjem nivoju. “Denarja je vedno manj, to postaja težava,” je opozoril rokometni trener ter izpostavil, da smo športni model preslikali iz Jugoslavije. “Imamo vse športe, tako kot v bivši Jugoslaviji s tem, da nas je takrat bilo 20 milijonov, danes nas je dva milijona,” pravi.

Ni pa težava samo v financiranju, Tiselj ocenjuje, da se problematike, ki jih imamo v drugih podsistemih, odražajo v športu. “Osnove, na katerih je do zdaj slonel slovenski šport, niso vzdržne,” je dejal. Kot je še izpostavil, so slovenski športniki, sploh tisti, ki dosežejo vrh, včasih razočarani svetovni oziroma olimpijski prvaki, ker se jih ne nagradi tako kot drugje v svetu. “Če si olimpijski prvak, si v svojem poklicu najboljši na svetu. Za take, ki jih v Sloveniji nimamo veliko, bi lahko poiskali dodatne rešitve,” je dodal.

Celotno oddajo si lahko pogledate tukaj:

Komentari

Vaš komentar