Menu ItemNove poteze vlade Roberta Goloba so razburile prej vladajočo SDS, ki protestira proti umiku tožbe za povrnitev stroškov policijskega varovanja petkovih protestnikov, pa tudi proti naročenemu seznamu vseh zaposlitev na ministrstvih od začetka leta 2020 do danes. Očitke poslanca SDS Branka Grimsa je v oddaji N1 STUDIO naslovila Tamara Kozlovič iz Gibanja Svoboda.
Poslanec SDS Branko Grims in namestnica vodje poslanske skupine Gibanja Svoboda Tamara Kozlovič sta v oddaji N1 STUDIO soočila mnenji glede prvih potez nove vlade: o odločitvi vlade, da petkovim protestnikov povrne stroške policijskega varovanja in o t.i. seznamu zaposlitev.
Grims je vladi Roberta Goloba očital, da je s prvimi potezami poteptala ustavo: novi notranji ministrici Tatjani Bobnar je očital, da je z odločitvijo o umiku tožbe za povrnitev stroškov policijskega varovanja ravnala nezakonito in protiustavno, zahtevo, naj ministrstva pripravijo sezname zaposlitev, pa je primerjal z Berufsverbotom (v nacistični Nemčiji prepoved opravljanja določenih poklicev na podlagi posameznikove politične opredelitve, kazenske kartoteke ali članstva v določeni skupini).
Direktor Ukoma Dragan Barbutovski je o seznamih zaposlitev medtem dejal, da namera vlade nikakor ni odpuščanje, pavšalno spreminjanje kadrovskih potez ali izpostavljanje kateregakoli javnega uslužbenca – ključen namen je, ali je prišlo do neprimernih ali nezakonitih praks.
O sredinih in petkovih protestih – kateri so bili nasilni in kateri ne?
Notranja ministrica Tatjana Bobnar je danes na novinarski konferenci po seji vlade povedala, da bo analiza vseh pravnih odlokov opravljena do avgusta, pri tem pa bodo opredelili različne kategorije prekrškov oziroma prestopkov. “Nasilnežev ne bomo enačili z miroljubnimi protestniki,” je dejala.
Branko Grims je v oddaji N1 STUDIO Bobnar priporočil, naj prebere slovenske zakone in ustavo. “V zakonu je jasno opredeljeno, da če je potrebno sodelovanje policije na neprijavljenem shodu, je potrebno od organizatorja izterjati vse stroške.” Bobnar je tako očital, da je vlada neposredno kršila ustavo, proteste pa označil za nasilne in protipravne. Stroške varovanja protestov, ki znašajo 882.650 evra, naj bi po Grimsovih besedah vlada s tem prevalila na državljane: “To je škandal, to je konec pravne države.”
Kozlovič je uvodoma povedala, da je ugotovila, da si s stranko SDS drugače interpretirajo ustavo: “Ker verjamemo v pravno državo, bomo dokazali, da ministrica ni kršila zakonov in ustave in da se bo poglobila v vse prekrške, ki so nastali. Na podlagi analize bo nato tudi ukrepala,” je povedala.
Grims je na to odgovoril, da bi morali biti protesti prijavljeni in organizirani. Ker niso bili, jih je morala varovati policija: “Po zakonu stroške plača organizator, to je imperativno,” je povedal. Protesti, tako Grims, naj ne bi bili nenasilni, saj so protestniki preskočili ograjo in vdrli v varovano območje. “Že če je oviran promet s prekomerno frekvenco prometa, je to oviranje prometa in protesti potem niso več mirni. Slučajno sem bil tudi v parlamentu, kjer so bila razbita okna in kosi ometa ter nametane vse mogoče stvari v pročelje. To niso bili miroljubni protesti.”
“Celota je bila izrazito nasilna, hujskaška. Žalostno je, da se ruši ustavni red v celoti, da se niti ne upošteva zakona in izterja stroškov od organizatorjev in da se vali stroške na ljudi,” je še komentiral Grims.
Kozlovič: Institucije bodo presodile, kaj je bilo protiustavno
Kozlovič meni, da vseh protestnikov ne gre enačiti, saj da je bil večji del protestnikov neagresiven. Dejala je, da bodo institucije presodile, kaj je bilo pri protestih morebiti nasilno ali protiustavno. Na vprašanje o tem, kako bo nova vlada preprečila zlorabe – torej da ne bodo stroškov oproščeni tudi dejansko nasilni protestniki – je Kozlovič odgovorila, da bodo to ugotovile pristojne institucije, ki bodo svoje delo opravile transparentno.
Grims se ne strinja, da je šlo pri petkovih protestih za miroljuben shod, temveč da je šlo za nasilen neprijavljen protest. Kot primer, kdaj je na petkovem protestu prišlo do nasilja, je Grims navedel, da so petkovi protestniki vanj metali kolesa in granitne kocke. Za sredine in petkove proteste je Grims torej mnenja, da jih lahko enačimo in da so bili isto nasilni ter da jih moramo zato obravnavati enako: “Kar se dogaja zdaj, je, da se poskuša delati neke razlike, ki so nerealne, umetne in predvsem niso osnovane v pravnem redu Republike Slovenije.”
Grims je povedal še, da proteste načeloma podpira, a da nihče nima pravice razbijati, biti nasilen, ovirati prometa ter kršiti zakona. “Za to je odgovoren organizator, ki mora povrniti stroške.” Za organizatorje pa Grims pravi, da so bili znani, četudi to uradno ni tako.
Kozlovič je Grimsu odgovorila, da zakon o javnih zbiranjih globe predvideva zgolj ob kršitvi zakona in da naj institucije, ki so za to pristojne, opravijo svoje delo. “Nima smisla prejudicirati, kaj bo ministrica storila. Ocene podajmo na podlagi opravljenega dela.”
Seznami zaposlitev: Po Grimsovem politične čistke, Kozlovič odgovarja, da zgolj izhodišče za iskanje sistemskih rešitev
Druga pereča tematika so seznami zaposlitev zadnjih dveh let in pol, ki so jih morala ministrstva pripraviti do torka. Vlada je danes sporočila, da bo ministrstvo za javno upravo v 60 dneh pripravilo končno poročilo.
“Če bi šlo za nek konkreten primer, nepravilnost, se tak primer rešuje posamično. Tukaj pa je vlada sprejela generalen sklep za tisti čas, ko je bil na oblasti nekdo drug. Temu se reče politične čistke,” je o seznamih povedal Grims ter jih označil kot protiustavne. Vsakemu je po ustavi namreč omogočena pravica do dela ne glede na politično prepričanje. “To je poznal samo totalitarističen sistem,” je še dodal in jih primerjal z Berufsverbotom v nacistični Nemčiji.
Na vprašanje, kaj bo vlada s tem seznamom storila, je Kozlovič odgovorila, da gre za zbor rezultatov in ne za politično čistko. To naj bi tudi storili zelo transparentno in na očeh javnosti. Rezultati bodo analizirani, analiza pa bo pokazala vzorec, ki bo pomagal poiskati sistemske rešitve. Če bo nakazano, da je bilo kadrovanje storjeno na podlagi nestrokovnosti, neizkušenosti, neustrezanju pogojev, bo vlada poiskala sistemske rešitve. Te rešitve so, tako Kozlovič, sprememba zakona.
Bo kdo izgubil službo?
Na vprašanje, ali bo kdo na podlagi seznama izgubil službo, Kozlovič ni neposredno odgovorila. “Če je vse potekalo v skladu z zakonodajo, potem ni potrebno skrbeti. Če pa koga skrbi kakšna neskladnost, pa bo treba ukrepati v skladu z zakonom. Govoriti o odpovedih bi bilo v tem trenutku zelo neodgovorno.” Cilj je po besedah Kozlovič odgovorna javna uprava.
“Ta vzorec bo pokazal, ali so bile vse zaposlitve opravljene pod enakimi pogoji in torej v skladu z ustavo,” je še komentirala.
Po Grimsovih besedah vsaka nova vlada ob nastopu imenuje nove ljudi, ko gre za funkcije, ki so v pristojnosti vlade. “Stvar postane čudna, ko se zahteva seznam vseh zaposlitev in premestitev znotraj javne uprave in vseh napredovanj. To ni več običajno in je daleč izven ustavnega okvira, gre za poseg v človekovo pravico do dela.”
Leta 2012 je po besedah Kozlovič vlada Janeza Janše zahtevala podoben seznam, a manj transparentno. “Že več let pa tudi deluje portal, na katerem so javni podatki vseh javnih uslužbencev po posameznih organih in tega nihče ni nikoli polemiziral,” je še pojasnila in dodala, da sta tudi informacijska pooblaščenka in KPK potrdila, da takšen seznam ni sporen.
Celotno soočenje si lahko ogledate v videu na vrhu članka.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje