Menu Item
Po seznanitvi z mnenjem parlamentarne zakonodajno-pravne službe je vlada iz obravnave umaknila predlog zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev. Predlog zakona bi namreč lahko vseboval nekatere pravne nepravilnosti in bil celo v nasprotju z ustavo. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik pa je v oddaji N1 STUDIO napovedala, da se po umiku zakona v ponedeljek začenjajo pogajanja s pravosodnimi funkcionarji, s katerimi želijo oblikovati nov plačni steber za pravosodje.
Zaradi pripomb parlamentarne zakonodajno-pravne službe in pomislekov o skladnosti z ustavo je vlada iz obravnave umaknila predlog zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev. Ta bi sodnim funkcionarjem prinesel 600 evrov bruto mesečnega dodatka, vse dokler ne bi bil urejen njihov plačni položaj. Kot je v oddaji N1 STUDIO pojasnila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, bi zakon lahko predstavljal ustavno spornost, ker predvideva enako višino dodatka za vse funkcionarje.
Ker bi zakon težko popravili samo z amandmaji in ker je vlada na sredinem koalicijskem vrhu sprejela izhodišča za prenovo plačnega sistema, bodo na ministrstvu takoj začeli pogajanja s pravosodjem. Vladni umik predloga zakona iz odločanja pa po ministričinih besedah pomeni tudi to, da dodatka sodnikom in tožilcem v tem trenutku ne morejo izplačati. “Glede na to, da smo potrdili izhodišča, se lahko takoj začnemo pogajati, kako lahko sistem plač v sodstvu ustrezno naslovimo,” je dejala ministrica Ajanović Hovnik. Prva pogajanja se bodo začela v ponedeljek.
Na sredinem vrhu koalicije pa so premier, ministri in koalicijski poslanci sprejeli tudi izhodišča za prenovo plačnega sistema v javnem sektorju. Ministrica za javno upravo je vsa sprejeta izhodišča strnila v tri skupine. V prvi skupini so plačna nesorazmerja in anomalije. “Najprej bomo naslavljali 25 tisoč javnih uslužbencev pod minimalno plačo,” je napovedala ministrica. V naslednjem koraku pa bodo naslovili vsa nesorazmerja pri zaposlenih s plačo, ki je višja od minimalne.
Po besedah Ajanović Hovnik bodo po ureditvi nesorazmerij začeli oblikovati nove plačne stebre. “Glede na to, da smo v preteklosti neuspešno poskušali primerjati jabolka in hruške, bomo sedaj združili primerljivo s primerljivim,” je povedala ministrica. Vse dejavnosti in zaposlene v javnem sektorju bodo razdelili v tri večje skupine in nato znotraj njih naslavljali primerljive potrebe. “Imamo skoraj 190 tisoč javnih uslužbencev, ki so vsi nezadovoljni. Sistem mora biti privlačen in stimulativen, da se bodo zaposleni v njem počutili dobro,” je opozorila ministrica Ajanović Hovnik.
Ministrica pa ima na mizi še kar nekaj nerešenih sindikalnih zahtev, ki so na plano prišle po napovedi dodatka za sodnike in tožilce. Med njimi so zahteve gasilcev, policistov in tudi delavcev v zdravstveni negi, nekateri sindikati pa so zagrozili s protestnimi shodi in stavko. Ministrica Ajanović Hovnik je dejala, da večina napovedanih protestov in stavk izvira iz nerešenih plačnih nesorazmerij.
Spomnila je, da je večina teh sindikatov oktobra lani podpisala dogovor, v katerem so se z vlado zavezali, da bodo do konca junija 2023 naslovili ta nesorazmerja. “Groziti s protesti je preuranjeno in nepravično,” je dejala in zavrnila očitke sindikatov, da je vladna stran s parcialnimi dogovori ustvarjala nova nesorazmerja.
Koalicija je na sredinem vrhu sklenila tudi, da bodo v novem sistemu najvišje plače sedemkrat višje od najnižjih. Trenutno razmerje znaša 4,7 proti 1. Ob tem pa je glavni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja (SVIZ) Branimir Štrukelj dejal, da bo to razmerje dobrodošlo predvsem za plače funkcionarjev in direktorjev. Najvišji funkcionarji v državi bi namreč po novem sistemu prejemali skoraj 3.000 evrov višjo bruto plačo.
Koalicija je pri tem napovedala, da se bodo najvišje plače voljenih funkcionarjev dvignile leta 2026, torej po koncu rednega mandata aktualne vladne ekipe. Po ministričinih besedah se z zamikom želijo izogniti očitku, da sami sebi dvigujejo plače. “Če nam bodo volilci podelili nov mandat, pomeni, da so prepoznali, da smo svoje delo opravili dobro. Potem smo si verjetno zaslužili višje plače,” je dejala Ajanović Hovnik. Z zvišanjem pa želijo ohraniti tudi konkurenčnost pri privabljanju strokovnjakov.
Ministrica Ajanović Hovnik pa vse od lanskega odstopa Tatjane Bobnar začasno vodi tudi ministrstvo za notranje zadeve. Vprašali smo jo, ali morda že ve, kdo bo postal novi notranji minister in kdaj se bo to zgodilo, njen odgovor pa si oglejte v spodnjem posnetku.
Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
Podkast: oddajo lahko tudi poslušate:
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
