Koalicija je sklenila, da bo povečala tako najnižje kot najvišje plače v javnem sektorju. Osnovnih plač pod minimalno ne bo več, najvišje plače pa bodo sedemkrat višje od najnižjih. Zdaj je razmerje 4,7 proti 1. Plačni sistem bo drugačen od dosedanjega, saj bodo "pajkovo mrežo" zamenjale "avtonomne panoge", je napovedal premier. V koaliciji pa so obljubili tudi ukrepe za znižanje najemnin vseh stanovanj v državi.
Koalicija se je na Brdu pri Kranju spet pogovarjala o reformah. Čeprav so imeli na dnevnem redu obravnavo izhodišč štirih reform, so se danes lotili samo reform plačnega sistema v javnem sektorju in stanovanjske politike. Do davčne in šolske reforme torej še niso prišli.
“Od reform ne odstopamo”
“Ne glede na to, da so včasih razmere v državi napete, včasih je tudi v koaliciji videti tako, od reform ne odstopamo in vanje vstopamo skupaj,” je dejal premier Robert Golob.
Pojasnil je, da so danes začeli enako kot pri izhodiščih za zdravstveno reformo, torej iz analize stanja. Sledila je razprava, ki je bila nekoliko daljša pri plačnem sistemu, je dejal. “Pa tudi pri stanovanjskem je bila zelo poglobljena,” je ocenil.
“Na podlagi obeh analiz smo se dogovorili o prioritetah in časovnici obeh reform,” je povedal.
O plačnem sistemu se v koaliciji strinjajo, da enotnega sistema že dolgo ni več, je zatrdil. “Pred tem si ne bomo zatiskali oči, sistem bomo reformirali,” je napovedal.
Za reformo si bodo vzeli več časa
Po dosedanjih napovedih bi morala vlada v državni zbor plačno reformo poslati do konca junija, danes pa je Golob sporočil, da se je časovnica podaljšala. “Reforma zagotovo ne bo izvedena do 30. 6.,” je dejal. Vlada se bo najprej s sindikati pogajala o odpravi plačnih nesorazmerij v okviru obstoječega plačnega sistema, to naj bi zaključili do prvega aprila. Šele nato se bo lotila reforme. “Reforma bo potekla več let, da bo v celoti izvedena. Najverjetneje si bomo vzeli čak do konca leta, da jo zastavimo v celoti,” je pojasnil.
Vlada je zdravniškemu sindikatu Fides obljubila, da bo ločen plačni steber za zdravstvo oblikovala do konca aprila, nato pa ga bo do konca junija poslala v parlamentarno proceduro. Tako piše v dveh sporazumih o preklicu zdravniške stavke. V zadnjem sporazumu pa je tudi “varovalka”, da bo vlada najkasneje z začetkom prihodnjega leta dvignila zdravniške plače, tudi če plačni steber še ne bo oblikovan.
Reforma ne bo pomenila samo določitve novih plač, ampak tudi vzpostavitev sistema učinkovitega vodenja v javnem sektorju in učinkovitega nagrajevanja v javnem sektorju, je pojasnil premier.
Veliko povišanje plač?
Danes so na vrhu koalicije sprejeli več sklepov. Prvi je, da je treba odpraviti delovna mesta, katerih osnovne plače so pod minimalnimi, saj je to nedopustno, je dejal premier. Drugi je, da se razmerje med najnižjo in najvišjo plačo poveča na 1 proti sedem. Zdaj je razmerje med minimalno plačo in plačo v najvišjem, 65. plačnem razredu 1 proti 4,7.
Trenutno znaša minimalna plača 1.203 evre bruto mesečno, osnovna bruto plača v 65. plačnem razredu pa je 5.663 evrov. Sedemkratnik minimalne plače je 8.421 evrov bruto.
Po naših neuradnih informacijah naj bi v koaliciji razmišljali tudi o tem, da najnižja plača v javnem sektorju ne bi bila minimalna plača, ampak bi znašala 60 odstotkov povprečne plače v državi. Ta po zadnjih podatkih znaša 2.244 evrov bruto ali 1.480 evrov neto mesečno. 60 odstotkov od tega je torej 1.346 evrov bruto ali približno 900 evrov neto mesečno.
Razmišljali pa naj bi tudi o zmanjšanju razpona med plačnimi razredi. Zdaj je znesek v vsakem plačnem razredu za 4,5 odstotka višji kot v razredu pod njim, po novem bi bila lahko razlika 3-odstotna.
“Dokončno odpravljamo sistem pajkove mreže”
Tretji koalicijski sklep je, da se bodo plače v javnem sektorju redno usklajevale na enak način kot minimalna plača, pokojnine in socialni transferji. “Iskali bomo skupno osnovo, na podlagi katere se bodo usklajevale te štiri kategorije. Danes je žal nimamo in zato prihaja do utopitev v minimalni plači in težav pri socialnih transferjih,” je povedal Golob. Poudaril je, da je takšno usklajevanje zelo pomembno, saj se lahko z njim prepreči neprestano ugotavljanje, ali še obstaja enotni plačni sistem ali ne.
“Enako pomemben je tudi sklep, da rešitve ne bomo iskali v enem stebru, ampak v več stebrih oziroma panogah,” je nadaljeval. Ustvariti želijo določeno avtonomijo posameznih panog. “Želimo vključiti druge udeležence socialnega dialoga, hkrati pa jim tudi predati del odgovornosti za urejanje medsebojnih razmerij,” je napovedal.
“Naredili bomo vse, da se sedanji sistem pajkove mreže dokončno odpravi,” je dejal. Sistem pajkove mreže po njegovem pomeni, da če kjer koli v sistemu spremenimo eno samo plačo, to sproži val zahtev po celotnem sistemu. “Ko bo sistem postavljen, zdrži daljše obdobje, ne da se pri tem ustvarjajo dodatne krivice,” je obljubil.
Po naših neuradnih informacijah ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik predlaga tri plačne skupine v javnem sektorju: funkcionarje, javno upravo in javne zavode. Skupine naj bi imele podskupine oziroma stebre, teh naj bi bilo skupno šest. Eden naj bi bil v prvi skupini, v njem pa naj bi bili poleg funkcionarjev še direktorji. V skupini javne uprave naj bi bila dva stebra, eden za javne uslužbence in drugi za vojake, policiste, gasilce in civilno zaščito. V tretji skupini pa bodo stebri trije, eden bo zdravstveno-socialni, v drugem naj bi bili kulturni, izobraževalni in znanstveni zavodi, v tretjem pa ostali.
Golob je napovedal še, da pričakuje trda pogajanja s sindikati. “Denar, ki je zagotovljen v proračunu, bo zadoščal za del ambicij in apetitov, mogoče pa ne za vse. Vsekakor pa bomo zasledovali cilj, da s prihranki iz te reforme vzpostavimo trajen vir za maso plač za javni sektor,” je dejal. Hkrati je napovedal, da bo vlada za reforme vzpostavila sistemsko financiranje.
Predsednica SD in ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je potrdila, da je koalicija enotna v prepričanju o potrebi po celoviti spremembi plačnega sistema. “Enotni plačni sistem je razpadel, razmerja so porušena, nujno je odpraviti številne anomalije in pomanjkljivosti,” je dejala. “Zavezali smo se k ambiciozni časovnici in trdemu delu znotraj koalicije.” Pomembno je, da se z reformo zagotovijo transparentnost, finančna vzdržnost in enako plačilo za enako delo, je poudarila.
“Dejstvo je, da je sistem vsako leto dražji in da je kljub temu vedno več nezadovoljstva. Plačni sistem je postal generator nezadovoljstva,” je povedal koordinator Levice in minister za delo Luka Mesec. Izrazil je zadovoljstvo nad razpravo in sklepi. “V celoti spreminjamo dinamiko določanja plač v javnem sektorju. To je prvi veliki korak naprej po tisti Virantovi plačni reformi leta 2008,” je ocenil.
Golob o javnih stanovanjih: Ukrepati je treba z vsemi silami
O reformi stanovanjskega trga je koalicija enotna, da je treba ukrepati odločno in z vsemi silami, je dejal Golob. Enotno menijo tudi, da mora biti nosilec ukrepov republiški stanovanjski sklad, ki ga je treba okrepiti s proračunskim denarjem.
Več o izhodiščih za reformo stanovanjskega trga preberite v članku: Mesec: “Cilj je zgraditi po dva tisoč stanovanj na leto”, Golob: “Tri tisoč”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje